Glazgo

Glazgo
Glasgow (angl.)
Glesga (šot.-saks.)
Glaschu (šot.-kel't.)
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Sur' Britanii
Eläjiden lugu (2020)	635,120 ristitud
Pind	175,5 km²
Pämez'	Žaklin Maklaren; (semendku 2022—,; Jacqueline McLaren)
Telefonkod	+44-(0)141
Aigvö	tal'vel UTC+0,; kezal UTC+1

Glazgo (angl.: Glasgow [ˈɡlɑːzɡoʊ, ˈɡlæz-, ˈɡlɑːs-, ˈɡlæs-], šotl.-saks.: Glesca [ˈɡleskə] vai Glesga [ˈɡlezɡə], šotl.-kel't.: Glaschu [ˈkɫ̪as̪xu]) om Šotlandijan kaikiš suremb lidn, Suren Britanijan nellänz' lidn eläjiden lugun mödhe. Se om Glazgo-agjan administrativine keskuz.

Istorii[vajehta | vajehtada tekst]

Eländpunktan aluz om pandud 6. voz'sadal meiden erad. Se sai lidnan statusad oficialižeks voziden 1175 da 1178 keskes torguindoiktusidenke ühtes.

Glazgo šingotase holitišiden sferal nügüd': finansižed holitišed, tervhudenkaičend, torguind i turizm (läz nelläd millionad matknikoid vodes), telekommunikacijoiden i biologijan tedoiden kompanijad, meriport jüguiden täht. Energetikan Scottish Power-kompanii baziruiše lidnas.

Geografijan andmused[vajehta | vajehtada tekst]

Lidn sijadase Šotlandijan keskuzpalan suves, seižub Klaid-jogen molembil randoil 32 kilometras sen lanktendan sijalpäi Irlandijan merhe. Matkad Edinburghasai om 76 km päivnouzmha.

Klimat om ven valdmeren, neps i pil'vesekaz vodes läbi, vihmoičeb 170 päiväd vodes. Voden keskmäine lämuz om +9,8 C°, kezakun-elokun +14,3..+15,9 C°, tal'vkun-uhokun +4,6..+5,0 C°. Ekstremumad oma −14,8 C° (viluku, tal'vku) i +31 C° (eloku). Kezaaigan minimum om +1,5 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +14,4 C° (uhoku). Ei voi olda haloid kezakus-elokus. Paneb sadegid 1263 mm vodes, enamba redukus-vilukus (132..161 mm kus), vähemba sulakus-kezakus (66..69 mm kus).

Tobmuz[vajehta | vajehtada tekst]

Glazgo jagase 23 administrativižeks valičendümbrikoks (angl.: ward).

Edeližed lidnan pämehed (angl.: lord provost, šotl.-kel't.: Àrd-Phrobhaist) oma Filip Braat (Philip Braat, kül'mku 2019 — semendku 2022), Eva Bolander (2017−2019), Sedi Dokerti (Sadie Docherty, 2012−2017).

Eläjad[vajehta | vajehtada tekst]

Vn 2011 Suren Britanijan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 593 245 ristitud 174,7 km² pindal. Ristitišt lidnan nügüdläižiš röunoiš (77..160 km² pindal) oli enamba üht millionad eläjid vll 1921−1961 (rahvahanlugemine), kaikiš suremb — 1 127 825 eläjad vl 1938. Ristitišt poleni ižandusen krizisan tagut, ende sen päsarakod oliba jüged tegimišt i laivansauvomine.

Läz 1,65 mln ristitud elädas lidnan aglomeracijas vn 2018 endustusen mödhe (vl 2007 oli 1,75 mln).

Religijan mödhe (lidnalaižed vl 2011): riman katolikad — 27,3 %, Šotlandijan jumalankodikundan uskojad — 23,1 %, toižed hristanuskojad — 4,1 %, islamanuskojad — 5,4 %, induistad — 0,7 %, sikhad — 0,5 %, buddistad — 0,4 %, judaistad — 0,2 %, toine religii — 0,3 %, religijatomad — 31,0 %, religijan ozutandata — 7,1 %.

Transport[vajehta | vajehtada tekst]

Avtobusad (privatižed päpaloin), taksid i metropoliten oma kundaližeks transportaks lidnas. Metro radab lidnas vspäi 1896 (üks' rengazjono, 15 stancijad, 10,4 km raudted). Se om koumanz' manalaine metro mail'mas avaidusen aigan mödhe. Lidnelektrojonusiden verk ühtenzoitab ezilidnoidenke. Znamasine meriport radab läz lidnad (7,5 mln tonnoid jüguid vodes).

Om kaks' surt civilišt lendimportad läz lidnad. Rahvahidenkeskeine civiline Glazgo-lendimport^[1] (GLA / EGPF, 8,8 mln passažiroid vl 2019) sijadase 13 km päivlaskmpolehe lidnan keskusespäi. Sišpäi tehtas reisid Päivlaskmaižen Evropan pälidnoihe, Torontho i Dubaihe, mugažo Šotlandijadme i kaiken valdkundan surihe lidnoihe, om sezonreisid Keskmeren äjihe lebutahoiže. Rahvahidenkeskeine civiline Glazgo Prestvik-lendimport (PIK / EGPK, 640 tuh. passažiroid vl 2019) sijadase 50 km suvipäivlaskmha lidnan keskusespäi. Tehtas passažirreisid Ispanijan i Italijan lebutahoiže, jügureisid AÜV:oiden nell'hä lidnha, Parižha i Lüksemburgha. Koumanz' lähine rahvahidenkeskeine lendimport radab läz Edinburgad.