Pol'šanma

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Pol'šanman Tazovaldkund
Rzeczpospolita Polska
 Flag
Flag of Poland.svg
 Valdkundznam
Herb Polski.svg
Pälidn Varšav
Eläjiden lugu (2014) 38 483 957[1] ristitud
Pind 312,679 km²
Pol'šanman TazovaldkundRzeczpospolita Polska
Kel' pol'šan
Valdkundan pämez' Bronislav Komorovski
Päministr Eva Kopač
Religii hristanuskond
Valüt pol'šan zlotii
Internet-domen .pl
Telefonkod +48
Aigvö kezal UTC+2,
tal'vel UTC+1

Pol'šanma (pol'šan kelel: Polska), oficialine nimi — Pol'šanman Tazovaldkund (pol'š.: Rzeczpospolita Polska), om valdkund Keskevropas. Pälidn da kaikiš järedamb lidn om Varšav.

Pol'šanman pind om 312 679 km² (ühesanz' sija Evropas). Vl. 2014 eläjiden lugu oli 38,5 millionad ristitud (koumanz'kümnenz' koumanz' sija Mal).

Istorii[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

Ezmäižen Pol'šan valdkundan augonpanendan dat om 966 voz', konz pol'šalaine knäz' Meško I sai hristanuskondad. Vodelpäi 1025 Pol'š om kunigahuz, a vodel 1569 se ühtni Surenke Litvanman knäz'kundanke. Vodel 1795 Pol'š jagadihe paloihe, kudambad tegihe Prussijan, Avstrijan da Venäman territorijoikš. Vodel 1807 Napoleon udessünduti Pol'šan valdkundan — Varšavan gercogkund. Vodel 1815 Venan kongressan pätindoiden mödhe sen suremb pala tegihe möst Venälaižen Imperijan palaks. Pol'š sai ripmatomuz vodel 1918 Ezmäižen Mail'man sodan jäl'ghe, no vodel 1939 Nevondkundaline Ühtištuz da Nacistine Saksanma okkupiruiba ühtmudel Pol'šan. Toižen Mail'man sodan jäl'ghe Pol'š ičeze uziš röunoiš udessünduihe kut «socialistine» valdkund (Pol'šan Rahvahaline Tazovaldkund). Vodel 1989 vajehtused politižes da ekonomižes sistemiš tegihe Pol'šan demoktatižeks valdkundaks. 2004 voden semendkun 1 päiväspäi Pol'š om Evropan Ühtištusen ühtnii. Vn 2010 sulakun 10. päiväl ozaižihe prezidentižen Tu-154:n lendimen katastrof Smolenskas. Siloi koliba Pol'šan prezident Leh Kačin'skii, toižed tetabad politikanmehed.

Geografijan andmused[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

Valdkundan sijaduz om Baltijan meren randal.

Pol'šanmal oma mavaldkundröunad Saksanmanke pohjoižel, Čehanmanke suvipäivlaskmal, Slovakijanke suvel, Ukrainanke suvipäivnouzmal, Vaugedvenämanke päivnouzmal, Litvanmanke da Venämanke (Kaliningradan agjanke) pohjoižpäivnouzmal. Valdkundal oma mugažo merivaldkundröunad Danijanke da Ročinmanke.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

   Kacu kirjutuz: Pol'šanman administrativiž-territorialine jagand.

Pol'šanman Tazovaldkund jagase 16 sodaveikundoihe (vojevodstvoihe), kudambad jagase povätihe (ujezdoihe) da volostihe (gminoihe).

Galerei[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

Homaičendad[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

  1. Główny Urząd Statystyczny. Baza Demografia. Ludność Polski. Stan na 30.06.2014. [1].

Irdkosketused[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]


Evropan valdkundad
Evropan valdkundad
Alamad | Albanii | Andorr | Armenii1 | Azerbaidžan1 | Avstrii | Bel'gii | Bolgarii | Bosnii da Gercegovin | Čehanma | Danii | Estinma | Francii | Grekanma | Gruzii1 | Horvatii | Irlandii | Islandii | Ispanii | Italii | Kazahstan1 | Kipr1 | Latvii | Litvanma | Lihtenštein | Lüksemburg | Mad'jaranma | Makedonii | Mal't | Moldov | Monako | Mustmägi | Norvegii | Pol'šanma | Portugalii | Ročinma | Romanii | San Marino | Saksanma | Serbii | Slovakii | Slovenii | Suomenma | Sur' Britanii | Šveicarii | Turkanma1 | Ukrain | Vatikan | Vaugedvenäma | Venäma1

1 Om Azijas mugažo.