Škap

Sobanškap, 1800. voz'

Škap — meblin i kaluišton pala (päazjan uksidenke, liphaižidenke vai niita) erazvuiččiden funkcionaližiden kaluiden kaičendan täht.

Istorii

Edel industrialižen dizainan tulendad škapan tegijad oliba otnus miččen taht meblin koncepcijha i tehmižhe. 18. voz'sadan kahtendes poles škapan sauvojad — Tomas Šeraton, Tomas Čippendale, Šeiver- i Uormli-velliden kabinetoiden konstruktorad, i Džordž Heppluit — pästiba mugažo meblin formiden kirjoid. Nene kirjad oliba heiden projektoiden kogomused da toižiden sauvojiden töd. Kaikiš tetabamb punümbriradai edel industrialižen dizainan tulendad om Andre-Šarl' Bul' (11. kül'mku 1642 — 29. uhoku 1732), i hänen jäl'guz om tetab kuti «Bulän tö», i Parižan kuvadamižčomamahton i dekorativiž-sättutoitud čomamahton École Boulle-kolledž todištab hänen čomamahtos nügüd'.

Industrialiženke revolücijanke i puruenergijan kävutandanke instrumentoihe tehmaha škapad, massižen tehmižen mahtused kävutihe hilläšti läz kaikihe škapan tehmižen polihe, i veroline lauk ei olend meblin päižeks purtkeks, kodi- vai kommertižeks. Paralleližikš necenke evolücijanke küzund kazvab kazvajal keskklassalpäi tegimišton valdkundoiden enambuses henos mebeliš. Se ližazi veroližiden sauvojiden ühthišt lugumärad lopuks.

Edel 1650. vot čoma mebel' oli harv Päivlaskmaižes Evropas i Pohjoižamerikas. Tobjimalaz ristituile ei olend sidä tarbiž i enambal ei sand antta ičtaze. Hö tegiba kebnoid, no radon täht sättujid predmetoid.

Čomamahton da radonmahtoiden likund zavodihe Sures Britanijas 19. voz'sadan keskes, se libuti veroližen škapan i toižiden käzitöiden tehmižen torgust. Leviganzi teravas AÜV:oihe i Britanižen imperijan kaikihe maihe. Se likund kändihe reakcijan ozuteseks viktorianižen aigan eklektižhe istorizmha i «hengatomaha» mašintehmižhe, kudamb leviganzi avaros. Sen aigan Suren Britanijan ristitišton läz nelländest tundišti, miše magistran rad om üks' kaikiš ülevambiš i ihastusen arvokahambiš mahtoišpäi, i 31 % uskojišpäi tahtoi, miše heiden lapsed openužihe mastaruden čomamahtho.

Toižen mail'man sodan jäl'ghe mecan ümbriradmine kändihe populärižeks navettüd joudaks keskklassan keskes. Tozižembad da kvalificiruidud navedijad neciš avarudes nügüd' tehtas kaluištod, kudambad rideltas professionaližiden škapoiden radonke. Kogonaz heiden rad otab vaiše pen't procentad meblin tehmižes miččes taht industrialižes valdkundas, no niiden lugu om znamasižeks enamba mi heiden kollegoil 18. voz'sadal da sen aigemba.

Homaičendad

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.