Šveicarii

Šveicarijan Konfederacii
Schweizerische Eidgenossenschaft (saks.)
Confédération suisse (franc.)
Confederazione Svizzera (ital.)
Confederaziun svizra (romanš.)
Flag;	Valdkundznam;
Pälidn	Bern
Eläjiden lugu (2018)	8,292,809 ristitud
Pind	41,277 km²
Kel'	saksan, francijan, italijan, romanšan (šveicarijan retoromanan)
Valdkundan pämez'	Viola Amerd
Päministr	Viktor Rossi
Religii	hristanuskond
Valüt	šveicarijan frank (₣. Fr. sFr) (CHF)
Internet-domen	.ch
Telefonkod	+41
Aigvö	tal'vel UTC+1,; kezal UTC+2

Šveicarii (saks.: Schweiz [ˈʃvaɪts], franc.: Suisse [sɥis], ital.: Svizzera [ˈzvittsera], romanš.: Svizra [ˈʒviːtsrɐ] vai [ˈʒviːtsʁːɐ]), oficialine nimituz om Šveicarijan Konfederacii (saks.: Schweizerische Eidgenossenschaft [ˌʃvaɪ̯tsəʁɪʃə ˈaɪ̯tɡəˌnɔsn̩ʃaft], franc.: Confédération suisse [kɔ̃fedeʁasjɔ̃ sɥis], ital.: Confederazione Svizzera [konfederatˈtsjone ˈzvittsera], romanš.: Confederaziun svizra; latin.: Cōnfoederātiō Helvētica), om mererandatoi valdkund Evropan päivlaskmas da keskuses. Šveicarijal ei ole oficiališt pälidnad, no sen pälidn om Bern («federaline lidn») de fakto.

Valdkund om neitraline, pidab azektud neitralitetan politikad 16. voz'sadan Reformacijan aigaspäi. Šveicarii ei ühtne irdpoližihe sodoihe vspäi 1815, vedab aktivišt irdpolišt politikad kožundas kaikes mirus. Valdkund om gumanitarižen Rahvahidenkeskeine Rusked Rist-likundan alusenpanijaks i päfateraks, äiluguižiden rahvahidenkeskeižiden organizacijoiden sijaduseks, sen paloin ÜRO:n kahtenz' surtte palakund radab siš. Om ÜRO:n ühtnijan vspäi 2002. Šveicarii om Evropižen associacijan joudjas torguindas ühteks alusenpanijoišpäi, ühtneb Šengenan zonha i Evropan ühthižhe torgushe kaks'pol'židen aktoiden kal't, no ei mülü Evropan Ühtištushe i Evropan ekonomižhe zonha. Om Mail'man torguindorganizacijan ühtnijan vn 1995 heinkuspäi (läz sen alusenpanendaspäi).

Istorii

Valdkundan aluz om pandud vl 1291. Kaikuččel vodel elokun 1. päiv praznuiše Alusenpanendan päiväks. Faktine ripmatomuz (Pühäs Rimalaižes imperijaspäi) om tundištadud formaližikš Vestfalijan kožundaktal vl 1648, se om sadud satusekahil sodoil Avstrijad i Burgundijad vaste.

Vn 1848 12. päiväl sügüz'kud Šveicarii kändihe de fakto federacijaks (Federativine hartii nomer 1291), edel sidä oli konfederacijan. Federacijan aigan kantonoile sab otta ičeze käskusid, no pidab panda niid federativižen konstitucijan röunoihe.

Valdkundan ezmäine Konstitucii (saks.: Bundesverfassung, BV, franc.: Constitution fédérale, Cst., ital.: Costituzione federale, Cost., romanš.: Constituziun federala) oli olmas vspäi 1798. Jäl'gmäine seičemenz' lugul Konstitucii^[2]^[3] om hüvästadud kaiken rahvahan referendumal vn 1999 18. päiväl sulakud da tuli väghe vn 2000 1. päiväl vilukud.

Geografijan andmused

Šveicarijal om valdkundröunoid Francijanke päivlaskmas (röunan piduz — 525 km), Saksanmanke pohjoižes (348 km), Avstrijanke (158 km) da Lihtenšteinanke (41 km) päivnouzmas, Italijanke suves (698 km). Ühthine röunoiden piduz — 1770 km.

Šveicarii om mererandatoi valdkund. Sen territorii jagase koumeks londuseližeks regionaks. Joged mülüdas koumen meren basseinoihe: Pohjoižen, Keskmeren i Mustmeren. Znamasižed joged oma Rein i Ron. Järviden vezi tuleb jäžomišpäi päpaloin, kaikiš surembad järved sijadasoiš valdkundröunanno: Ženevan järv i Bodenjärv.

Al'pad ottas 58,5 % valdkundan territorijaspäi. Kaikiš korktemb čokkoim om Düfur-mägenoc, 4634 m ü.m.t. kortte.

Londuseližed varad oma mec (territorijan nelländez), reskvezi, keitandsol da gidroenergii.

Tobmuz

Ohjandusen form om federativine tazovaldkund kollektiviženke valdkundanpänke, äjiden partijoiden sistemanke, oiktan demokratijan elementoidenke. Kaik ottud tobmudel käskused voib heitta rahvahan referendumal. Valdkundan pämez' om Federaližen Nevondkundan nügüdläine prezident.

Parlament om Federaline suim (saks.: Bundesversammlung, franc.: Assemblée fédérale, ital.: Assemblea federale, romanš.: Assamblea federala). Se om kaks'kodine, molembad kodid oma ühtenjiččidenke valdatusidenke. Ezmäine kodi om Kantonoiden Nevondkund (saks.: Ständerat, franc.: Conseil des Etats, ital.: Consiglio degli Stati, romanš.: Cussegl dals Stadis) 46 ühtnijanke. Toine kodi om Nacionaline Nevondkund (saks.: Nationalrat, franc.: Conseil National, ital.: Consiglio Nazionale, romanš.: Cussegl Naziunal) 200 ühtnijanke. Kaik rahvaz valičeb molembiden kodiden ühtnijoid nelläks vodeks.

Radonoigendai tobmuz om Federaline Nevondkund (saks.: Bundesrat, franc.: Conseil fédéral, ital.: Consiglio federale, romanš.: Cussegl federal) seičemenke ühtnijanke, parlament valičeb heid ičeze velgusiden strokun hätkte (nelläks vodeks). Kaikuččel vodel valitas ut prezidentad da varaprezidentad.

Federaližen parlamentan ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2023 22. päiväl redukud. Vn 2024 vilukun 1. päiväspäi Viola Amerd radab prezidentan ühteks vodeks. Federaline kancler (ohjastusen pämez') om Viktor Rossi voden 2024 vilukun 1. päiväspäi. Edeline kancler om Val'ter Turnherr (viluku 2016 — tal'vku 2023).

Administrativiž-territorialine jagand

Kacu kirjutuz: Šveicarijan administrativiž-territorialine jagand.

Šveicarii jagase kaks'kümneks kudeks kantonaks (pagištes tarkoiktas, 20 kantonaks (saks.: Kanton) da kudeks pol'kantonaks (Landesteil)). Kantonad voidas alajagadas ümbrikoikš (Bezirk), ümbrikod — lidnoikš da kundoikš (Gemeinde), erased kundad — lidnrajonikš (Stadtkreis).

Eläjad

Vl 2012 valdkundan eläjiden lugu ületi kahesad millionad i oli 8,014,000 ristitud^[4]. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt om nügüd'.

Rahvahad etnižen augotižlibundan mödhe (enamba 1 % vl 2017): šveicarijalaižed — 70,3 %, saksalaižed — 4,2 %, italijalaižed — 3,2 %, portugalijalaižed — 2,6 %, francijalaižed — 2,0 %, kosovolaižed — 1,0 %, toižed rahvahad — 18,7 %.

Mamankelen mödhe (2016, erased ristitud oma bilingvad): saksan kel' — 62,8 %, francijan kel' — 22,9 %, italijan kel' — 8,2 %, anglijan kel' — 5,1 %, portugalijan kel' — 3,7 %, albanijan kel' — 3,1 %, serbanhorvatan kel' — 2,4 %, ispanijan kel' — 2,3 %, romanšan kel' — 0,5 %, toižed keled — 7,5 %.

Uskondan mödhe (2017): riman katolikad — 35,9 %, protestantad — 23,8 %, toižed hristanuskojad — 5,9 %, islamanuskojad — 5,4 %, judaistad — 0,3 %, toižed uskojad — 1,4 %, religijatomad — 26,0 %, märhapanendata — 1,3 %.

Kaikiš surembad lidnad (enamba 100 tuh. ristituid vl 2013^[5], surembaspäi penembha): Cürih, Ženev, Bazel', Lozann, Bern, Vintertur. Vl 2014 kaik oli 143 eländpunktad enamba mi 10 tuhad eläjidenke. Lidnalaižiden pala om 73,9 % (2020).

Ižanduz

Šveicarii om šingotadud elokaz valdkund, rippub irdpol'žes torguindaspäi lujas märas. Sen ižanduz om torguzekonomik täuzin, toine mugoine ižanduz mail'mas om AÜV:oiš. Vl 2024 valdkundan nominaline kogosüdäiprodukt oli 942,2 mlrd. US$ ekvivalentas (20. sija mail'mas; US$106,097 ühtele hengele, kahtenz' sija) vai 851,1 mlrd. US$ tazostadud ostmižmahtusen mödhe (35. sija; US$95,836 ühtele hengele, kudenz' sija). Neitralitet mail'man kahtes sodas päzuti ižandust murendusišpäi läz täuzin. Pit'kstrokuine monetarine varmituz i vahv bankpeituz kändiba valdkundad rahapanijoiden himoiden sijaks, no sen ižanduz rippub niiden rahoiden tulendan lugumäraspäi znamasižes märas. Sadud kuldan puhtastamižen (affinažan) nell' edheotandad ratas Šveicarijas, ned ümbriratas necidä sadud kaikes mail'mas metallan kaht koumandest, sen tagut valdkund om mail'man lideraks kuldan importas i eksportas. Industrijan päsarakod oma mašinansauvomine, himine sarak, časuiden i tarkoiktan instrumentan tehmine, tekstiline, farmaceftine, turizm, banking, varmituz. Finansine voz' zavodiše 1. vilukud.

Kogosüdäiproduktan palad (vn 2017 andmused): maižanduz — 0,7 %, tegimišt — 25,6 %, holitišiden sfer — 73,7 %. Radnikad sektoroidme (2015): maižanduz — 3,3 %, tegimišt — 19,8 %, holitišiden sfer — 76,9 %.

Valdkundan päeksport om zelläd (16 %, penicillin da streptomicin tobjas palas), kuld (15 %), kaikenvuiččed časud (7 %); toine eksport — üläloštajad predmetad (3 %), obrädindmašinad lidnoiden da pertiden täht (2 %), brill'jantad da hobed (2 %), elektruz (2 %), platin (1 %), diamantad (1 %). Importan tavarad (2017) oma mašinansauvomižen produkcii, himikalijad, likkuimed, metallad, maižandusen produkcii, tekstil'tegesed. Vl 2020 eksport ületi importad läz pol'toštha kerdha. Vl 2017 irdpol'žen torguindan päižed partnörad oliba Saksanma (Šveicarijan eksportan 15,2 % i importan 20,9 %), Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad (Šveicarijan eksportan 12,3 % i importan 7,9 %), Kitai (eksportan 8,2 % i importan 5,0 %), Sur' Britanii (eksportan 5,7 % i importan 7,3 %), Francii (eksportan 5,7 % i importan 6,8 %), Indii (eksportan 6,7 % i importan 4,1 %), Italii (importan 7,6 %).

Galerei

Federaline pert'kulu (sauvused tagamal, Bundeshaus / Palais fédéral) om prezidentan i federaližen kancleran radinsijaks, Röunantagaižiden azjoiden ministrusen sijaduseks, Bern, heinku 2010
Šveicarijan Federaline Ülembaine Käskuzkund (Bundesgericht / Tribunal fédéral), Lozann, sulaku 2020
Šveicarijan Nacionaline bank (keskuzbank, Schweizerische Nationalbank / Banque nationale suisse), päfater Bernas (toine om Cürihas), sügüz'ku 2024
Šveicarijan Nacionaline kirjišt (Schweizerische Nationalbibliothek / Bibliothèque nationale suisse), Bern, semendku 2008

Homaičendad

Irdkosketused

Šveicarijan federaližen administracijan sait (admin.ch). (saks.) (fr.) (ital.) (romanš.) (angl.)
Šveicarijan statistine radnikoičend (bfs.admin.ch). (saks.) (fr.) (ital.) (angl.) (romanš.)

Šveicarii Vikiaitas

	Evropan valdkundad
	Evropan valdkundad Alamad \| Albanii \| Andorr \| Armenii¹ \| Azerbaidžan¹ \| Avstrii \| Bel'gii \| Bolgarii \| Bosnii da Gercegovin \| Čehanma \| Danii \| Estinma \| Francii \| Grekanma \| Gruzii¹ \| Horvatii \| Irlandii \| Islandii \| Ispanii \| Italii \| Kazahstan¹ \| Kipr¹ \| Latvii \| Lihtenštein \| Litvanma \| Lüksemburg \| Mad'jaranma \| Mal't \| Moldov \| Monako \| Mustmägi \| Norvegii \| Pohjoižmakedonii \| Pol'šanma \| Portugalii \| Ročinma \| Romanii \| San Marino \| Saksanma \| Serbii \| Slovakii \| Slovenii \| Suomenma \| Sur' Britanii \| Šveicarii \| Turkanma¹ \| Ukrain \| Vatikan \| Vaugedvenäma \| Venäma¹
	¹ Om Azijas mugažo.

[1] Šveicarijan ristitišton lugun endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)

[2] Šveicarijan Konstitucijan tekst. — Servat.unibe.ch. (angl.)

[3] Šveicarijan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)

[4] Press reliz: Vn 2012 Šveicarijan ristitišton endustuz — Šveicarijas om 8 mln eläjid. — Šveicarijan Federaline Statistine Radnikoičend, Njušatel', 2012 (bfs.admin.ch). (angl.)

[5] Agglomerations: permanent resident population in urban and rural areas (2009−2013, Aglomeracijad: lidnoiden da külätahoiden kaikenaigaine ristitišt). — Šveicarijan statistine radnikoičend (bfs.admin.ch). (angl.)

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]