Šveicarii

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Šveicarijan Konfederacii
Schweizerische Eidgenossenschaft (saks.)
Confédération suisse (franc.)
Confederazione Svizzera (ital.)
Confederaziun svizra (romanš.)
 Flag
Flag of Switzerland (Pantone).svg
 Valdkundznam
Coat of Arms of Switzerland (Pantone).svg
Pälidn Bern
Eläjiden lugu (2012) 8,014,000[1] ristitud
Pind 41,277[2] km²
Šveicarijan KonfederaciiSchweizerische Eidgenossenschaft (saks.)Confédération suisse (franc.)Confederazione Svizzera (ital.)Confederaziun svizra (romanš.)
Kel' saksan, francijan, italijan, romanšan (šveicarijan retoromanan)
Valdkundan pämez' Simonetta Sommaruga
Päministr Korina Kazanova
Religii hristanuskond
Valüt šveicarijan frank (CHF) (₣, Fr, sFr)
Internet-domen .ch
Telefonkod +41
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2

Šveicarii (saks.: Schweiz, franc.: Suisse, ital.: Svizzera, romanš.: Svizra) om mererandatoi valdkund Evropan päivlaskmas da keskuses. Šveicarijal eile oficiališt pälidnad, no sen pälidn om Bern («federaline lidn») de fakto.

Istorii[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

Valdkundan aluz oli pandud vl 1291. Kaikuččel vodel elokun 1. päiv praznuiše Alusenpanendan päiväks.

Vl 1848 sügüz'kun 12. päiväl Šveicarii tegihe de fakto federacijaks (Federativine hartii nomer 1291), edel sidä oli konfederacijan. Federacijan aigan kantonoile sab otta ičeze käskusid, no pidab panda niid federativižen konstitucijan röunoihe.

Jäl'gmäine Konstitucii[3] oli hüvästadud kaiken rahvahan referendumal vl 1999 sulakun 18. päiväl da tuli väghe vl 2000 vilukun 1. päiväl.

Geografijan andmused[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

Šveicarijan topografine kart.

Šveicarijal oma mavaldkundröunad Francijanke päivlaskmas (röunan piduz — 525 km), Saksanmanke pohjoižes (348 km), Avstrijanke (158 km) da Lihtenšteinanke (41 km) päivnouzmas, Italijanke suves (698 km). Ühthine röunoiden piduz — 1770 km.

Šveicarii om mererandatoi valdkund. Sen territorii alajagadas koumhe londuseližhe regionha.

Al'pad ottas 58,5% valdkundan territorijad. Kaikiš korktemb čokkoim om Düfur-mägenoc, 4634 m valdmeren pindan päl.

Londuseližed varad oma mec, keitandsol da gidroenergii.

Tobmuz[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

Federaline pert'kulu om Šveicarijan parlamentan molembiden kodiden ištundoiden sija Bernas.

Ohjandusen form om federativine tazovaldkund kollektivižen valdkundanpänke, äjiden partijoiden sistemanke, oiktan demokratijan elementoidenke. Kaik ottud tobmudel käskused sab heitta rahvahan referendumal. Valdkundan pämez' om Federaližen Nevondkundan nügüdläine prezident.

Parlament om kaks'kodine, molembad kodid oma ühtenjiččiden valdatusidenke. Ezmäine kodi om Kantonoiden Nevondkund (saks.: Ständerat, fr.: Conseil des Etats, it.: Consiglio degli Stati, romanš.: Cussegl dals Stadis) 46 ühtnijanke. Toine kodi om Nacionaline Nevondkund (saks.: Nationalrat, fr.: Conseil National, it.: Consiglio Nazionale, romanš.: Cussegl Naziunal) 200 ühtnijanke. Kaik rahvaz valičeb molembiden kodiden ühtnikoid nelläks vodeks.

Radonoigendai tobmuz om Federaline Nevondkund (saks.: Bundesrat, fr.: Conseil fédéral, it.: Consiglio federale) 7 ühtnijanke, parlament valičeb heid ičeze velgusiden strokun pitte (4 vodeks). Kaikuččel vodel valitas ut prezidentad da varaprezidentad.

Järgvaličendad federaližhe parlamentha oliba vl 2011 redukun 23. päiväl. Vl 2015 Simonetta Sommaruga om prezidentaks. Federaline kancler (ohjastusen pämez') om Korina Kazanova vspäi 2008 vilukun 1. päiväspäi.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

   Kacu kirjutuz: Šveicarijan administrativiž-territorialine jagand.

Šveicarii jagase 26 kantonha (pagištes tarkoiktas, 20 kantonha (saks. Kanton) da 6 pol'kantonha (Landesteil)). Kantonad voidas alajagadas ümbrikoihe (Bezirk), ümbrikod — lidnoihe da kundoihe (Gemeinde), erased kundad — lidnrajonihe (Stadtkreis).

Eläjad[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

Šveicarijas elädas šveicarijalaižed.

Kaikiš surembad lidnad (enamba 100 tuh. ristitud vl 2013[4], surembaspäi penembha): Cürih, Ženev, Bazel', Lozann, Bern, Vintertur. Vl 2014 kaik oli 143 eländpunktad enamba mi 10 tuhad eläjidenke.

Ižanduz[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

Šveicarijan päeksport om zelläd (16%, penicillin da streptomicin tobjas palas), kuld (15%), kaikenvuiččed časud (7%); toine eksport — üläloštajad predmetad (3%), obrädindmašinad lidnoiden da pertiden täht (2%), brill'jantad da hobed (2%), elektruz (2%), platin (1%), almazad (1%).

Homaičendad[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

  1. Press reliz: Vn 2012 Šveicarijan ristitišton endustuz — Šveicarijas om 8 mln eläjid. — Šveicarijan Federaline Statistine Radnikoičend, Njušatel', 2012 (bfs.admin.ch). (angl.)
  2. Šveicarijan pind. — Mail'man faktoiden kirj (Cia.gov). (angl.)
  3. Šveicarijan konstitucijan tekst. — Servat.unibe.ch. (angl.)
  4. Agglomerations: permanent resident population in urban and rural areas (2009-2013). — Šveicarijan statistine radnikoičend (bfs.admin.ch). (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]


Evropan valdkundad
Evropan valdkundad
Alamad | Albanii | Andorr | Armenii1 | Azerbaidžan1 | Avstrii | Bel'gii | Bolgarii | Bosnii da Gercegovin | Čehanma | Danii | Estinma | Francii | Grekanma | Gruzii1 | Horvatii | Irlandii | Islandii | Ispanii | Italii | Kazahstan1 | Kipr1 | Latvii | Litvanma | Lihtenštein | Lüksemburg | Mad'jaranma | Makedonii | Mal't | Moldov | Monako | Mustmägi | Norvegii | Pol'šanma | Portugalii | Ročinma | Romanii | San Marino | Saksanma | Serbii | Slovakii | Slovenii | Suomenma | Sur' Britanii | Šveicarii | Turkanma1 | Ukrain | Vatikan | Vaugedvenäma | Venäma1

1 Om Azijas mugažo.