Afrik

Afrikan regionad: Pohjoine Afrik Päivlaskmaine Afrik Keskuzafrik Päivnouzmaine Afrik Suvine Afrik

Afrik om kontinent, lähižidenke saridenke — Man kuiv pala. Se om Man kahtenz' surtte kontinent Evrazijan jäl'ghe, sijadase kaikiš mapoliškoiš.

Afrikanistik om tedo Afrikan polhe, afrikanistad tedoidas kontinentad.

Nimitadas Afrikan eläjid da sündnuzid afrikalaižikš, afrikanižel rodul mehid — afroamerikalaižikš, afroevropalaižikš da afroazijalaižikš.

Ühthižed andmused

Pind saridenke — 30 221 532 km², kaiken kuivman videndez i Man pindan kuz' procentad, sarita 29,2 mln nellikkilometrad.

Eläjiden lugu oli läz pol'tošt milliardad ristituid (2024, vl 2013 oli 1,1 mlrd). Kaik 55 valdkundad, kümne rippujad territorijad da koume valdkundad rahvahidenkeskeižeta tundištuseta sijadasoiš Afrikas.

Kaik om kuz' aigvöd Afrikas, UTC−1..UTC+4.

Geografijan andmused

Afrik om kaikiš räkemb kontinentišpäi. Se om üks'jäine kontinent, kudamban zonad levinedas pohjoižes subtropižes vöspäi suvhe subtropižhe vöhösai. Afrikan päivnouzmaižed randad lainištab Indine valdmeri, päivlaskmaižed da pohjoižed — Atlantine valdmeri, Neglaine-nem' om röunaks niiden keskes.

Nil, Niger i Kongo oma Afrikan da mail'man znamasižed joged. Kaikiš korktemb čokkoim om Kilimandžaro-vulkan (5892 m) Tanzanijan da Kenijan röunal. Kaikiš alahamb čokkoim sijadase mugažo Päivnouzmaižes Afrikas, Džibutiš, se om solakahan Assal'-järven tazopind (−155 m). Znamasižed järved oma Viktorii, Tanganjik i Njas.

Istorii

Evropalaižed ličiba Afrikha 15.-16. voz'sadal. Portugalijalaižed anastiba kontinentan päivlaskmašt randad i möškanziba sijališt ristitištod verhiže maihe orjikš. 1880-nzile vozile kaik Afrikan randišt oli koloniziruidud da jagadud evropižil valdkundoil, päiči Efiopijas i Liberijas. Eläjad Saharan suvemb Afrikan rahvahad oliba otnuded vägel industrialižhe civilizacijha. Tarbhaižiden maižanduzkul'turoiden vend äikerdoičihe Ezmäižen i Toižen mail'man sodoiden keskes. Sil-žo aigal Suviafrikan Tazovaldkund, Egipt i Livijan pala saiba faktišt ripmatomut.

Kontinentan dekolonizacii zavodihe Toižen mail'man sodan jäl'ghe, se lopiše tobjimalaz vodele 1975, Namibii sai ripmatomut vl 1990. Rahvahanikoiden sodad, evropalaižiden lähtend da diktaturad oliba processan palaks äjiš uziš valdkundoiš.

Homaičendad

Afrik Vikiaitas

	Afrikan valdkundad
	Afrikan valdkundad Alžir \| Angol \| Benin \| Botsvan \| Burkina Faso \| Burundi \| Čad \| Džibuti \| Efiopii \| Egipt¹ \| Ekvatorialine Gvinei \| Eritrei \| Esvatini \| Gabon \| Gambii \| Gan \| Gvinei \| Gvinei-Bisau \| Jemen¹ \| Kabo Verde \| Kamerun \| Kenii \| Keskafrikan Tazovaldkund \| Komoran Sared \| Kongon Demokratine Tazovaldkund \| Kongon Tazovaldkund \| Kot d'Ivuar \| Lesoto \| Liberii \| Livii \| Madagaskar \| Malavi \| Mali \| Marok \| Mavrikii \| Mavritanii \| Mozambik \| Namibii \| Niger \| Nigerii \| Ruand \| San Tome da Prinsipi \| Seišelan Sared \| Senegal \| Sjerra Leone \| Somali \| Sudan \| Suviafrikan Tazovaldkund \| Suvisudan \| Zambii \| Zimbabve \| Tanzanii \| Togo \| Tunis \| Ugand
	¹ Om Azijas mugažo.

Man kuivad palad da kontinentad


Afrik	Antarktid	Azii	Avstralii	Evrop	Pohjoižamerik	Suviamerik


Afroevrazii	Amerik	Evrazii	Valdmerimad