Bosnii da Gercegovin

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Bosnii da Gercegovin
Bosna i Hercegovina (bosn., serb. da horv.)
Босна и Херцеговина (serb.)
 Flag
Flag of Bosnia and Herzegovina.svg
 Valdkundznam
Coat of arms of Bosnia and Herzegovina.svg
Pälidn Sarajevo
Eläjiden lugu (2013) 3 791 622[1] ristitud
Pind 51 197[2] km²
Bosnii da GercegovinBosna i Hercegovina (bosn., serb. da horv.)Босна и Херцеговина (serb.)
Kel' bosnijan, serbijan, horvatan
Valdkundan pämez' kollektivine: Mladen Ivanič,
Dragan Čovič,
Bakir Izetbegovič
Päministr Denis Zvizdič
Religii hristanuskond, islam
Valüt Bosnijan konvertiruidud mark (BAM)[3]
Internet-domen .ba
Telefonkod +387
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2

Bosnii da Gercegovin, se om täuz' oficialine nimi (bosn., serb. da horv.: Bosna i Hercegovina, serbijan kelen kirillican kirjamil Босна и Херцеговина), om valdkund Suvievropas, Balkanan pol'saren keskuses. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Sarajevo.

Etimologii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Valdkundan nimi sündui Bosn-jogen nimespäi da saksalaižen Stefan Vukšič Kosača-sodavejan gercog-arvnimespäi.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1992 sulakun 5. päivän Bosnii da Gercegovin tedoti ičeze ripmatomudes Jugoslavijaspäi.

Vn 1995 tal'vkun 14. päivän Deitonan kožundkirjutesiden mödhe Bosnii da Gercegovin om tedotamatoi protektorat Horvatii- da Serbii-susedvaldkundoiden gegemonijan elementoidenke. Bosnii da Gercegovin jagase nenihe paloihe: Bosnijan da Gercegovinan Federacii, Serbine Tazovaldkund; Brčko-ümbrik kontroliruiše molembil paloil.

Deitonan kožundkirjutesed oma valdkundan Konstitucijaks[4].

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Bosnijan da Gercegovinan reljefan kart.

Bosnii da Gercegovin om mavaldkundröunoiš Horvatijanke pohjoižes, suves da päivlaskmas (röunan piduz — 956 km), Serbijanke päivnouzmas (345 km) da Mustmäginke suvipäivnouzmas (242 km). Ühthine röunoiden piduz — 1543 km. Adriatižen mererandan piduz om 20 km.

Valdkund sijadase Balkanan pol'sarel. Dinaran mägišt otab 90% man territorijad. Sen kaikiš korktemb čokkoim om Maglič-mägi, 2386 m valdmeren pindan päl. Pohjoižes om Keskdunain tazangišton suvipala. Kaikiš pidembad joged oma Bosn i Neretv.

Klimat om ven kontinentaline man tobjal palal. Paneb sadegid tazomäran vodes ümbri. Om Keskmeren subtropine pehmed klimat vaiše läz Adriatišt mert. Paneb 1500-1800 mm sadegid vodes, alangoil 800-1000 mm.

Londuseližed pävarad oma boksitad, raudkivendod, artut'kivendod, vas'k, hahktin, cink, hrom, kobal't, marganc, burhil', keitandsol, gidroenergii, mec.

Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Parlamentan ištundoiden sija Sarajevos.
Prezidentkundan sija Sarajevon keskuses.

Ohjandusen form om konfederativine konstitucine parlamentine tazovaldkund. Valdkundan pämehišt om Bosnijan da Gercegovinan Prezidium (Predsjedništvo Bosne i Hercegovine), om koume pämest. Pämez' heišpäi vajehtab kaikutte 8 kud. Rahvahad valitas heid 4 vodeks etnižiš valičendümbrikoiš, üks' pämez' kaikuččes rahvahaspäi. 2/3 — Bosnijan da Gercegovinan Federacijaspäi (bosnijalaižed da horvatalaižed), 1/3 — Serbižes Tazovaldkundaspäi (serbalaižed). Toine radonoigendai tobmuz om 9 ministrust.

Parlament om kaks'kodine. Üläkodi om Rahvahiden Kodi (Dom naroda), 15 ühtnijad (vizin koumiš rahvahišpäi) kahteks vodeks, formiruiše taholižil käskuzkundoil. Alakodi om Ezitajiden Kodi (Predstavnički dom/Zastupnički dom), 42 deputatad (nellintoštkümnin kaikuččes rahvahaspäi) valitas kaiken rahvahan änestamižel, heiden valdatusiden strok om 4 vot.

Bosnijan da Gercegovinan Päjärgvaličendad oliba vl 2014 redukun 12. päiväl.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Bosnijan da Gercegovinan administrativiž-territorialine jagand.

Bosnijan da Gercegovinan administrativine jagand (Serbine Tazovaldkund mujutadud ruskedvauvhaze, Bosnijan da Gercegovinan Federacii ozutadud sinižel mujul, Brčko-ümbrik om vihandokaz.

Bosnii da Gercegovin alajagase koumha palaha: Bosnijan da Gercegovinan Federacii (10 kantonad), Serbine Tazovaldkund (7 regionad), Brčko-ümbrik.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Bosnijas da Gercegovinas elädas bosnijalaižed (48%) (islamuskojad serbijalaižed da horvatalaižed), serbijalaižed (37%) (hristanuskojad), horvatalaižed (14%) (hristanuskojad).

Bosnijan da Gercegovinan toižed sured lidnad (enamba 50 tuh. rist., surembaspäi penembha): Banä Luk, Tuzl, Zenic, Mostar.

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2009 Bosnijan da Gercegovinan päeksport oli elektruz (8%), sobad (8%), ištmed (6%), alüminii da sen kivend (6%); toine eksport — koks hilespäi, detalid avtoiden täht, maidproduktad, slivad.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Vl 2013 rahvahanlugemižen mödhe Bosnijan da Gercegovinan ristitišt. — Bosnijan da Gercegovinan statistikan agentuz (Bhas.ba).. — Lp. 3.
  2. Bosnijan da Gercegovinan pind. — Mail'man faktoiden kirj (Cia.gov). (angl.)
  3. Evroho sidotud 1:0,51 rindatuses.
  4. Bosnijan da Gercegovinan Konstitucii. — Constitutional Court of Bosnia and Herzegovina (ccbh.ba). (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Evropan valdkundad
Evropan valdkundad
Alamad | Albanii | Andorr | Armenii1 | Azerbaidžan1 | Avstrii | Bel'gii | Bolgarii | Bosnii da Gercegovin | Čehanma | Danii | Estinma | Francii | Grekanma | Gruzii1 | Horvatii | Irlandii | Islandii | Ispanii | Italii | Kazahstan1 | Kipr1 | Latvii | Litvanma | Lihtenštein | Lüksemburg | Mad'jaranma | Makedonii | Mal't | Moldov | Monako | Mustmägi | Norvegii | Pol'šanma | Portugalii | Ročinma | Romanii | San Marino | Saksanma | Serbii | Slovakii | Slovenii | Suomenma | Sur' Britanii | Šveicarii | Turkanma1 | Ukrain | Vatikan | Vaugedvenäma | Venäma1

1 Om Azijas mugažo.