Bosnii da Gercegovin

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Bosnii da Gercegovin
Bosna i Hercegovina (bosn., serb. i horv.)
Босна и Херцеговина (serb.)
 Flag
Flag of Bosnia and Herzegovina.svg
 Valdkundznam
Coat of arms of Bosnia and Herzegovina.svg
Pälidn Sarajevo
Eläjiden lugu (2018) 3,849,891[1] ristitud
Pind 51,197 km²
Bosnii da Gercegovin Bosna i Hercegovina (bosn., serb. i horv.) Босна и Херцеговина (serb.)
Kel' bosnijan, serban, horvatan
Valdkundan pämez' kollektivine:
Šefik Džaferovič (bošnäkalaižišpäi).
Žel'ko Komšič (horvatijalaižišpäi).
Milorad Dodik (serbalaižišpäi)
Päministr Zoran Tegel'tija
Religii hristanuskond, islam
Valüt Bosnijan konvertiruidud mark (BAM)[2]
Internet-domen .ba
Telefonkod +387
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2

Bosnii da Gercegovin, se om täuz' oficialine nimi (bosn., serb. i horv.: Bosna i Hercegovina, serban kelen kirillican kirjamil Босна и Херцеговина), om valdkund Suvievropas, Balkanan pol'saren keskuses. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Sarajevo.

Valdkund om PAKO:n partnöraks, vspäi 2010 oigendab planad kändmaha PAKO:n ühtnijaks. Vl 2016 Bosnii da Gercegovin andoi pakitoitusen EÜ:hü kändmaha sen ühtnijaks.

Etimologii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Valdkundan nimi sündui Bosn-jogen nimespäi da saksalaižen Stefan Vukšič Kosača-sodavejan gercog-arvnimespäi.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 1992 5. päiväl sulakud Bosnii da Gercegovin tedištoiti ičeze ripmatomudes Jugoslavijaspäi.

Vn 1995 14. päiväl tal'vkud Deitonan kožundkirjutesiden mödhe Bosnii da Gercegovin om tedotamatoi protektorat Horvatii- da Serbii-susedvaldkundoiden gegemonijan elementoidenke. Bosnii da Gercegovin jagase nenikš paloikš: Bosnijan da Gercegovinan Federacii, Serbine Tazovaldkund; Brčko-ümbrik kontroliruiše molembil paloil.

Deitonan kožundkirjutesed oma valdkundan Konstitucijaks[3].

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Bosnijan da Gercegovinan reljefan kart.

Bosnii da Gercegovin om mavaldkundröunoiš Horvatijanke pohjoižes, suves da päivlaskmas (röunan piduz — 956 km), Serbijanke päivnouzmas (345 km) da Mustmäginke suvipäivnouzmas (242 km). Ühthine röunoiden piduz — 1543 km. Adriatižen mererandan piduz om 20 km.

Valdkund sijadase Balkanan pol'sarel. Dinaran mägišt otab man territorijan ühesa kümnendest. Sen kaikiš korktemb čokkoim om Maglič-mägi, 2386 m valdmeren pindan päl. Pohjoižes om Keskdunain tazangišton suvipala. Kaikiš pidembad joged oma Bosn (308 km, Dunain bassein) i Neretv (225 km, lankteb Adriatižhe merhe).

Klimat om ven kontinentaline man tobjal palal. Om Keskmeren subtropine pehmed klimat vaiše läz Adriatišt mert. Paneb 1500..1800 mm sadegid vodes, tazomäran vodes läbi, alangoil 800..1000 mm.

Londuseližed pävarad oma boksitad, raudkivendod, artut'kivendod, vas'k, hahktin, cink, hrom, kobal't, marganc, burhil', keitandsol, gidroenergii, mec.

Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Parlamentan ištundoiden sija Sarajevos.
Prezidentkundan sija Sarajevon keskuses.

Ohjandusen form om konfederativine konstitucine parlamentine tazovaldkund. Valdkundan pämehišt om Bosnijan da Gercegovinan Prezidium (Predsjedništvo Bosne i Hercegovine), om koume pämest. Pämez' heišpäi vajehtab kaikutte kahesa kud. Rahvahad valitas heid nelläks vodeks etnižiš valičendümbrikoiš, üks' pämez' kaikuččes rahvahaspäi. Kaks' koumandest — Bosnijan da Gercegovinan Federacijaspäi (bosnijalaižed da horvatijalaižed), koumandez — Serbižes Tazovaldkundaspäi (serbalaižed). Toine radonoigendai tobmuz om ministrišt sen ezimehenke (Predsjedavajući Vijeća ministara Bosne i Hercegovine / Предсједавајући Савјета министара Босне и Херцеговине) i 9 ministrusenke. Prezidium valičeb ministrišton ezimest, parlamentan alakodi vahvištab händast radnikusele.

Parlament om kaks'kodine. Üläkodi om Rahvahiden Kodi (Dom naroda), 15 ühtnijad (vizin koumiš rahvahišpäi) kahteks vodeks, formiruiše taholižil käskuzkundoil. Alakodi om Ezitajiden Kodi (Predstavnički dom/Zastupnički dom), 42 deputatad (nellintoštkümnin kaikuččes rahvahaspäi) valitas kaiken rahvahan änestamižel, heiden valdatusiden strok om nell' vot.

Bosnijan da Gercegovinan järgenduseližed pävaličendad (valitas Prezidiuman i alakodin ühtnijoid) oliba vn 2018 7. päiväl redukud. Zoran Tegel'tija radab päministran vs 2019 tal'vkun 23. päiväspäi.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Bosnijan da Gercegovinan administrativiž-territorialine jagand.

Bosnijan da Gercegovinan administrativine jagand (Serbine Tazovaldkund mujutadud ruskedvauvhaze, Bosnijan da Gercegovinan Federacii ozutadud sinižel mujul, Brčko-ümbrik om vihandokaz.

Bosnii da Gercegovin jagase koumeks palaks: Bosnijan da Gercegovinan Federacii (10 kantonad), Serbine Tazovaldkund (7 regionad), Brčko-ümbrik.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Bosnijas da Gercegovinas elädas nened rahvahad: bošnäklaižed (48%, islamuskojad serbalaižed da horvatijalaižed), serbalaižed (37%, hristanuskojad), horvatijalaižed (14%, hristanuskojad).

Uskondan mödhe (2013): islamanuskojad — 50,7%, ortodoksižed hristanuskojad — 30,7%, riman katolikad — 15,2%, ateistad — 0,8%, agnostikad — 0,3%, toižed uskojad — 1,2%, märhapanendata — 1,1%.

Bosnijan da Gercegovinan toižed sured lidnad (enamba 50 tuh. ristituid, surembaspäi penembha): Banä Luk, Tuzl, Zenic, Mostar. Ristitišton pol' oma lidnalaižed (2020).

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2009 Bosnijan da Gercegovinan päeksport oli elektruz (8%), sobad (8%), ištmed (6%), alüminii da sen kivend (6%); toine eksport — koks hilespäi, detalid avtoiden täht, maidproduktad, slivad.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Bosnijan da Gercegovinan ristitišton lugun endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
  2. Evroho sidotud 1:0,51 rindatuses.
  3. Bosnijan da Gercegovinan Konstitucii. — Constitutional Court of Bosnia and Herzegovina (ccbh.ba). (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Evropan valdkundad
Evropan valdkundad
Alamad | Albanii | Andorr | Armenii1 | Azerbaidžan1 | Avstrii | Bel'gii | Bolgarii | Bosnii da Gercegovin | Čehanma | Danii | Estinma | Francii | Grekanma | Gruzii1 | Horvatii | Irlandii | Islandii | Ispanii | Italii | Kazahstan1 | Kipr1 | Latvii | Lihtenštein | Litvanma | Lüksemburg | Mad'jaranma | Mal't | Moldov | Monako | Mustmägi | Norvegii | Pohjoižmakedonii | Pol'šanma | Portugalii | Ročinma | Romanii | San Marino | Saksanma | Serbii | Slovakii | Slovenii | Suomenma | Sur' Britanii | Šveicarii | Turkanma1 | Ukrain | Vatikan | Vaugedvenäma | Venäma1

1 Om Azijas mugažo.