Mine sisu juurde

Darvin Čarl'z

Vikipedii-späi
Darvin Čarl'z
angl.: Charles Robert Darwin
Čarl'z Darvin vodel 1881
Čarl'z Darvin vodel 1881
nimi sündundan jäl'ghe:

angl.: Charles Robert Darwin

radmižen toižend:

geoloog, maadeavastaja, reisikirjanik, etoloog, loodusteadlane, filosof, kirjutai, botanikantedai

sündundan dat:

12.2.1809

sündundan sijaduz:

The Mount[d], Shrewsbury[d], Shropshire[d], Anglii, Suurbritannia ja Iirimaa Ühendkuningriik[d][1]

valdkund:

 Suurbritannia ja Iirimaa Ühendkuningriik[d]

kolendan dat:

19.4.1882

kolendan sijaduz:

Down House[d][2]

tat:

Robert Darwin[d][3][4]

mam:

Susannah Wedgwood[d][3][4]

avtograf:

 Darvin Čarl'z VikiAitas
Om sädusid VikiPurtkiš VikiPurde

Čarl'z Robert Darvin (angl.: Charles Robert Darwin [tʃɑːlz 'dɑːwɪn]; sünd. 12. uhoku 1809, Šrusberi, Anglii, Sur' Britanii — kol. 19. sulaku 1882 Daun-pertiš (nüg. Londonan pala), Sur' Britanii) — britanine (anglijalaine) londusentedoidai da matkadai.

Tedomez' pani evolücijan teorijan alusid i eziti londuseližen valičendan meletust. Darvinan koncepcii om anttud «Erikoiden augotižlibund»-kirjas (On the Origin of Species, 1859). Möhemba hän edeni suguvaličendan teorijad mugažo. Tegi ühten ezmäižiš tedoidusišpäi ristitun augotižlibundas.

Kuctas Čarl'z Darvinan opendust darvinizmaks, arni se teorii andase biologijan openduseks školoiš.

Mez' oli sündnu Maunt Haus-usadibha videndeks kudes lapsespäi. Hänen tat oli Robert Darvin-lekar' i finansist. Mam oli Sjuzann Darvin (neiččel Uedžvud), koli, konz Čarl'z oli kahesavoččen prihaižen. Erazm Darvin-ded tatan polespäi oli londusentedomehen. Pen' Darvin oli otnus londuseližhe istorijha i keradusiden sädandha edel školad völ.

Gimnazijan jäl'ghe Čarl'z openui medicinad (okai) i londuselišt istorijad, sen paloin geologijad Edinburgan universitetas (1825−1827). Konz tat tedaškanzi, miše poig okai medicinan opendust, ka tariči opeta da sada anglikanižen papin arvod Kembridžan universitetan Hristan kolledžas, i Čarl'z openui siš vll 1828−1831, lopi hüvin. Opendusen aigan hän sädi tundmust Kembridžan vejidenke londusentedomehidenke, lugi znamasižid kirjoid melidenke biologižes evolücijas.

Vll 1831−1836 Darvin matkazi maksutomaks londusentedoidajaks, ühtni kunigazližen laivišton «Bigl'»-astjan ekspedicijha ümbri mirus. Ekspedicii kerazi andmusid randanpirdas, sil-žo aigal Čarl'z vedi aigan tobmad palad randoidme, tedoiži niiden geologijad i sädi keradusid londuseližen istorijan sferas.

Vll 1838−1841 Darvin radoi Londonan geologižen sebran sekretarin. Mez' nai vl 1839. Kanz sirdi Londonaspäi Kent-grafkundan Daunha (nüg. Londonan rajon) vl 1842, siš Darvin vedi tedomehen da kirjutajan järgelišt elod ičeze surmhasai (1882). Om mahapandud Londonan Vestminsteran abbatuses, se om Suren Britanijan znamasižiden šingotajiden panteon.

  1. http://link.springer.com/content/pdf/10.1007/978-1-4020-5818-9_7.pdf
  2. Bedroom where Charles Darwin died to be opened to the public — 2016. — ISSN 1756-3224; 1354-4322
  3. 3,0 3,1 Oxford Dictionary of National Biography / C. MatthewOxford: OUP, 2004.
  4. 4,0 4,1 Kindred Britain