Federativižed Mikronezijan Valdkundad
Flag
|
Valdkundznam
|
| Pälidn | Palikir |
| Eläjiden lugu (2018) | 103,643[1] ristitud |
| Pind | 702 km² |
| |
| Kel' | anglijan |
| Valdkundan pämez' | Devid Panuelo |
| Päministr | hän-žo |
| Religii | hristanuskond |
| Valüt | AÜV:oiden dollar ($) (USD) |
| Internet-domen | .fm |
| Telefonkod | +691 |
| Aigvö | UTC+10...+11 |
Federativižed Mikronezijan Valdkundad vai FMV lühüdašti (angl.: Federated States of Micronesia, se om täuz' oficialine nimituz), om ümbärtud Tünen valdmerel sar'hine valdkund Valdmerimaiden päivlaskmas. Sen pälidn om Palikir.
Istorii[vajehta | vajehtada tekst]
Vozil 1885−1899 nügüdläine FMV:oiden Karolinan sared-territorii oli Ispanijan kolonijan. Vl 1899 Ispanii möi sarid Saksanmale, i vozil 1899−1914 Karolinan sared oliba Saksanman kolonijan, Saksanman Uden Gvinejan palaks. Vozil 1914−1944 Karolinan sared oliba Japonijan kolonijaks.
Vl 1986 kül'mkun 3. päiväl Federativižed Mikronezijan Valdkundad tedištoitiba ičeze ripmatomudes AÜV:oišpäi, sil-žo päiväl associacijan kožundkirjutez oli allekirjitadud niidenke. Nügüdläine Konstitucii[2] om väges vs 1979 semendkun 10. päiväspäi (vahvištadud edel ripmatomut völ) vn 1990 vajehtusidenke, se oli ičeze ohjastusen ezmäižen ištundan päiv.
Geografijan andmused[vajehta | vajehtada tekst]
FMV:oiš om 607 sart, 40 niišpäi oma surembad, 65 — elänzoittud. Ned oma Karolinan sariden kesk- da päivnouzmaine pala. FMV:oiden susedvaldkundad da territorijad: Pohjoižed Marianan Sared da Guam pohjoižes, Maršalan Sared da Nauru päivnouzmas, Solomonan Sared suvipäivnouzmas, Papua — Uz' Gvinei suves, Palau da Filippinad päivlaskmas. FMV:oiden randad lainištab Tün' valdmeri. Randanpird — 6112 km. Kattud saril valdmeren pind om läz 2,6 mln km².
Kaik surembad sared oma mägikahad vulkaniženke augotižlibundanke, oma ümbärtud korallrifil. Pened sared oma kattud korallil vedenalaižiden vulkanoiden päd. Kaikiš korktemb čokkoim om Nanlaud-mägenoc Ponpei-sarel, 782 m meren pindan päl.
Klimat om ekvatorialine da subekvatorialine neps mussonine. Kun keskmäine lämuz om +26..+33 C° vodes läbi. Paneb sadegid 2250..3000 mm vodes. Vodes oleskeleb 25 tropišt ciklonad keskmäras.
Londuseližed varad oma mec, merenproduktad, fosfatad.
Politine sistem[vajehta | vajehtada tekst]
Ohjandusen form om federativine parlamentine tazovaldkund, partijoita da armijata. Kaikutte valdkund (štat) om ičeze konstitucijad (kaiken federacijan ozutesen mödhe) da znamasišt ičeohjastust. Kožundkirjutez AÜV:oidenke kaičendas da rahaabus om sätud.
Valdkundan da ohjastusen pämez' om prezident (angl.: President of the Federated States of Micronesia). Üks' varaprezident om hänele abuhu. Parlament valičeb prezidentad da varaprezidentad. Valitas prezidentad nelläks vodeks štatoiden parlamentiden senatoriš-kandidatoišpäi luguhusai 4, kahtenden strokun voimuz om olmas.
Käskusenandai tobmuz om ohjastuz da üks'kodine parlament, Kongress (angl.: Congress) 14 ezitajanke (4 — üksin kaikuččes štataspäi nelläks vodeks, 10 — valičendümbrikoišpäi kahteks vodeks), kaik rahvaz valičeb parlamentan ezitajid.
Vl 2019 keväz'kun 5. päiväl FMV:oiden päjärgvaličendad oliba, sidä kesken federaližhe parlamentha (änestihe kaikid 14 ezitajid). Jäl'geližed prezidentan valičendad parlamentas oliba vl 2019 semendkun 11. päiväl, Devid Panuelo sai vägestust da radab ühtenden strokun.
Administrativiž-territorialine jagand[vajehta | vajehtada tekst]
Kacu kirjutuz: Federativižiden Mikronezijan Valdkundoiden administrativiž-territorialine jagand.
Federativižed Mikronezijan Valdkundad jagasoiš nelläks valdkundaks (štataks), ned — 75 municipalitetaks (Čuuk — 35, Jap — 23, Ponpei — 12, Kosrae (Kusaie) — 5).
Eläjad[vajehta | vajehtada tekst]
Federativižiš Mikronezijan Valdkundoiš elädas mikronezijalaižed. Vn 2014 heinkus valdkundan ristitišt oli 105 681 eläjad. Ristitišt poleneb lujan emigracijan tagut. Om 8 sijališt kel't.
Religijan mödhe (2010): riman katolikad — 54,7%, protestantad — 41,1% (sidä kesken kongregacionistad 38,5%), mormonad — 1,5%, toižed uskojad — 1,9%, religijatomad — 0,7%, religijan märhapanendata — 0,1%.
Vl 2010 kaikiš surembad lidnad oliba (enamba 5 tuh. ristituid, surembaspäi penembha): Veno (Moen), Palikir (pälidn), Kolonia (Jap), Kolonia (Ponpei) (edel 1989 vot oli pälidnaks). Kaik om 11 eländpunktad enamba mi 3 tuhad eläjidenke.
Ižanduz[vajehta | vajehtada tekst]
FMV:oiden päeksport om kül'menzoittud, kuivatud kala (96%), toine eksport — merenproduktad, sobad, bananad, must perč.
Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]
- ↑ Federativižiden Mikronezijan Valdkundoiden ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
- ↑ Federativižiden Mikronezijan Valdkundoiden Konstitucii Vikipurtkiš. (angl.)
Irdkosketused[vajehta | vajehtada tekst]
- Federativižiden Mikronezijan Valdkundoiden oficialine portal (fsmgov.org). (angl.)
- FMV:oiden prezidentan da ohjastusen oficialine sait (gov.fm). (angl.)
 |
Federativižed Mikronezijan Valdkundad Vikiaitas |
| Valdmerimaiden valdkundad | ||
 | ||