Francii

Francijan Tazovaldkund
République française

Flag	Valdkundznam
Pälidn	Pariž
Eläjiden lugu (2018)	67,364,357 ristitud
Pind	674,685 km²
Kel'	francijan
Valdkundan pämez'	Emmanuel' Makron
Päministr	Fransua Bairu
Religii	hristanuskond, ateizm
Valüt	evro (€) (EUR)
Internet-domen	.fr
Telefonkod	+33
Aigvö	tal'vel UTC+1, kezal UTC+2

Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Francii (franc.: France [fʁɑ̃s]), täuz' oficialine nimi — Francijan Tazovaldkund (franc.: République française [ʁe.py.blik fʁɑ̃.sɛz]), om valdkund Päivlaskmaižes Evropas, Keskmeren da Atlantižen valdmeren randoil. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Pariž.

Francii om üks' videspäi kaikenaigaižes ÜRO:n valdkundas-ühtnijaspäi. Vspäi 1949 Francii om PAKO:n ühtnii (vozil 1966−2009 ei ühtnend sodavägil), vspäi 1957 EÜ:n ühtnii sen alusenpanijaks.

Istorii

Valdkundan aluz om pandud vl 863 Verdenan kožundkirjutesen satuseks. Francine kolonialine imperii zavodi ičeze istorijad 16. voz'sadal. Vll 1789−1799 mail'man ezmäine buržuazine revolücii tegihe Francijas, i Ezmäine Tazovaldkund oli sätud. Napoleon I tegi sodamatkoid Evropadme i pani Ezmäižen francižen imperijan alust (1804−1815), sid' monarhijan restavracii tegihe. Lühüdaigaine Kahtenz' Tazovaldkund (1848−1852) oli pandud vn 1848 revolücijan aigan, sid' Kahtenz' francine imperii oli. Koumanz' Tazovaldkund oli vll 1870−1940, se tuli lophu Francii alištusenke okkupacijale Saksanman sodavägil. Nellänz' Tazovaldkund (1944−1958) hajeni Alžiran krizisan tagut. Šarl' de Goll'-prezident tedoti nügüdläšt Vident Tazovaldkundad vl 1958. Äjad Francijan kolonijad saiba ripmatomut dekolonizacijan processas 1960-nzil vozil.

Valdkundan ezmäine Konstitucii (franc.: Constitution) oli olmas vspäi 1791. Sid' oliba Kahtenden (1848), Koumanden (1875) i Nelländen (1946) Tazovaldkundoiden Konstitucijad. Vn 1958 4. päiväl redukud jäl'gmäine Konstitucii (Videnden Tazovaldkundan) om vahvištadud. Se om väges äiluguižidenke möhembaižidenke vajehtusidenke.

Geografijan andmused

Francijan topografine kart vl 2008

Kontinentaližel Francijal om mavaldkundröunoid Ispanijanke, Andorranke, Bel'gijanke, Lüksemburganke, Saksanmanke, Šveicarijanke, Italijanke da Monakonke. Ühthine röunoiden piduz — 2751 km. Sen ližaks, Francijan Gvian om röunoiš Brazilijanke (649 km) da Surinamanke (556 km). Ühthine röunoiden piduz — 1205 km. Ühthemänho — 3956 km.

Valdkundan ühthine pind — 674 843 km², sidä kesken metropolijas — 547 030 km². Valdmeren randanpird om 4853 km, sidä kesken metropolijas — 3427 km. Mec oti 29,2 % valdkundan territorijad vl 2011, maižandusen mad — 52,7 %.

Francijan päižen palan territorii lainištab Atlantine valdmeri: sen Biskaine laht päivlaskmas, La Manš-sal'm pohjoižes, Keskmeri suves (Lionan laht i Ligurine meri). Meriröunoiden piduz om 5500 km.

Londuseližed pävarad oma kivihil', metallad (raudkivend, urankivend, boksitad, cink, vas'k, hahktin, nikel'); toižed varad — mec, gidroenergii, kalii- da kivisol, kivivoi, londuseline gaz.

Politine sistem

Burboniden pert'kulu om Francijan parlamentan alakodin ištundoiden sija Parižas, vn 2003 kezakun nägu

Ohjandusen form om unitarine konstitucine prezidentiž-parlamentine tazovaldkund. Valdkundan pämez' om prezident (franc.: Président de la République Française). Hän-žo armijan päkäsknik, paneb päministrad (fr. Premier Ministre) radsijha. Kaik rahvaz valičeb prezidentad videks vodeks, ühten kahtenden strokun voimuz om olmas.

Parlament om kaks'kodine. Üläkodi om Senat (franc.: Sénat) 348 ühtnijanke. Valičijoiden kollegii änestab heid kudeks vodeks, se kogoneb alakodin da municipalitetoiden ühtnijoid, a mugažo valdkundan pänevojid. Senatan mülükund udištase poleks kaikuččel koumandel vodel. Alakodi om Nacionaline Suim (franc.: Assemblée nationale) 577 delegatanke, kaik rahvaz valičeb heid videks vodeks. Alakodile sab pästta ohjastust radmaspäi miččel taht aigal.

Parlamentan alakodin ühtnijoiden järgvaličendad oliba vn 2022 12. i 19. päivil kezakud. Vn 2017 7. päiväl semendkud Emmanuel' Makron om valitud (kahtenz' tur — 66,06 %) da radab 25. prezidentaks 15. päiväspäi. Hän om valitud tošti vn 2022 24. päiväl sulakud (kahtenz' tur — 58,54 %). Vn 2024 tal'vkun 13. päiväspäi Fransua Bairu om ohjastusen pämehen. Edeližed päministrad oma Mišel' Barnje (5. sügüz'ku — 13. tal'vku 2024), Gabriel' Attal' (9. viluku — 5. sügüz'ku 2024), Elizabet Born (16. semendku 2022 — 9. viluku 2024), Žan Kasteks (3. heinku 2020 — 16. semendku 2022).

Administrativiž-territorialine jagand

   Kacu kirjutuz: Francijan administrativiž-territorialine jagand.

Francii jagase kaks'kümneks seičemeks regionaks (franc.: région): 22 metropolijan regionad da viž merentagašt regionad-departamentad. Metropolijad alajagasoiš 96 departamentaks (franc.: département). Kaik om 101 departamentad. Sen ližaks, viž merentagašt territorijad da koume territorijad eriliženke statusanke oma Francijan palaks.

Eläjad

Francijas elädas francijalaižed. Kaik ristitišt pagižeb francijan kelel. Vl 2013 valdkundan eläjiden lugu oli 65 951 611 ristitud. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt om nügüd'.

Uskondan mödhe (2015): hristanuskojad (riman katolikad oma lujas enambuses) — 63..66 %, islamanuskojad — 7..9 %, buddistad — 0,5..0,75 %, judaistad — 0,5..0,75 %, toižed uskojad — 0,5..1,0 %, religijatomad — 23..28 %.

Toižed sured lidnad (enamba 1 mln ristituid lidnaglomeracijas vl 2012, surembaspäi penembha): Lion, Marsel', Tuluz, Lill', Bordo, Nicc. Lidnalaižiden pala om 81 % (2020).

Ižanduz

Francii om šingotadud ma, südäitukazegištonke, tegeb regulärižid kosmižid töhöpästandoid. Ižandusen suruz om kahtenz' EÜ:s (Saksanman jäl'ghe). Valdkundaline ičezkaluišt om levitadud enamba kaiked kompanijoiden strukturas, valdkundaline sektor oti nell' seičemendest vl 2016. Vl 2022 nominaline KSP oli US$2,778 trln ekvivalentas (7. sija mail'mas), ostmižmahtusen paritetan mödhe US$3,688 trillionad (10. sija). Vl 2021 nominaline KSP ühtele hengele oli US$45,188 ekvivalentas (24. sija mail'mas), ostmižmahtusen paritetan mödhe US$51,322 (25. sija). Tegimišton päižed sarakod oma mašinansauvomine, himine sarak, avtosauvomine, aviategimišt, elektronine, kebn i sömtegimišt.

Vl 2017 agrokompleks oti 1,7 % valdkundan kogosüdäiproduktas, tegimišt 19,5 %, holitišiden sfer 78,8 %. Radajiden 2,8 % oma ottud maižandushe, 20,0 % ratas industrijas, 77,2 % — holitišiden sferas (2016).

Francijan bankoiden sur' nell'nik: BNP Paribas, Crédit Agricole, Société Générale, Groupe BPCE. Päine Euronext Paris-birž sijadase Parižas.

Vl 2011 valdkundan päeksport oli avtod, jüguavtod da niiden palad (9 %), lendimed, punolendimed da kosmine tehnik (8 %), likutimed da gazturbinad (läz 5 %), zelläd (5 %); toine eksport — kivivoi (3 %), vin (2 %), elektromašiništ, nižu, sagud. Vl 2021 Francijan importan päpala oli avtod, kivivoi da sen produktad, zelläd, palad aviasauvomižen täht. Irdpol'žen torguindan päižed partnörad oma Saksanma (Francijan eksportan 13 % i importan 18 % vl 2021), Bel'gii i Italii (eksportan 8 % i importan 9 % molembad eriži), Ispanii (eksportan 7 % i importan 7 %), Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad (eksportan 7 %), Kitai (importan 7 %), Alamad (importan 6 %).

Irdkosketused

• Francijan prezidentan oficialine sait (elysee.fr). (fr.)
• Francijan parlamentan alakodin oficialine sait (assemblee-nationale.fr). (fr.) (angl.)
• Francijan Tazovaldkundan ohjastusen oficialine sait (gouvernement.fr). (fr.) (angl.)
• Francijan informaciž-turistine sait (france.fr). (fr.) (angl.)