Francii

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Francijan Tazovaldkund
République française
 Flag
Flag of France.svg
 Valdkundznam
Armoiries république française.svg
Pälidn Pariž
Eläjiden lugu (2014) 66 259 012[1] ristitud
Pind 674 685 km²
Francijan TazovaldkundRépublique française
Kel' francijan
Valdkundan pämez' Emmanuel' Makron
Päministr Bernar Kaznöv
Religii hristanuskond, ateizm
Valüt evro (€) (EUR)
Internet-domen .fr[2]
Telefonkod +33
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2
Disambig gray.svg Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Francii (fr.: France), täuz' oficialine nimi — Francijan Tazovaldkund (fr.: République française), om valdkund Päivlaskmaižes Evropas, Keskmeren da Atlantižen valdmeren randoil. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Pariž.

Francii om üks' videspäi kaikenaigaižes ÜRO:n valdkundas-ühtnijaspäi. Vspäi 1949 Francii om PAKO:n ühtnii (vozil 1966-2009 ei ühtnend sodavägil), vspäi 1957 EÜ:n ühtnii sen alusenpanijaks.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Valdkundan aluz oli pandud vl 863 Verdenan kožundkirjutesen satuseks.

Vl 1958 redukun 4. päiväl jäl'gmäine konstitucii (Videnden Tazovaldkundan konstitucii) om vahvištadud.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Francijan topografine kart.

Kontinentaližel Francijal oma mavaldkundröunad Ispanijanke, Andorranke, Bel'gijanke, Lüksemburganke, Saksanmanke, Šveicarijanke, Italijanke da Monakonke. Ühthine röunoiden piduz — 2751 km. Sen ližaks, Francijan Gvian om röunoiš Brazilijanke (649 km) da Surinamanke (556 km). Ühthine röunoiden piduz — 1205 km. Ühthemänho — 3956 km.

Valdkundan ühthine pind — 674 843 km², sidä kesken metropolijas — 547 030 km². Valdmeren randanpird om 4853 km, sidä kesken metropolijas — 3427 km.

Londuseližed pävarad oma kivihil', metallad (raudkivend, urankivend, boksitad, cink, vas'k, hahktin, nikel'); toižed varad — mec, gidroenergii, kalii- da kivisol, kivivoi, londuseline gaz.

Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Burboniden pert'kulu om Francijan parlamentan alakodin ištundoiden sija Parižas.

Ohjandusen form om unitarine konstitucine prezidentiž-parlamentine tazovaldkund. Valdkundan pämez' om prezident. Hän paneb päministrad radsijha.

Parlament om kaks'kodine. Üläkodi om Senat (franc.: Sénat) 348 ühtnijanke. Valičijoiden kollegii änestab heid kudeks vodeks, se kogoneb alakodin da municipalitetoiden ühtnijoid, a mugažo valdkundan pänevojid. Senatan mülükund udištase poleks kaikuččel koumandel vodel. Alakodi om Nacionaline Suim (franc.: Assemblée nationale) 577 delegatanke, kaik rahvaz valičeb heid videks vodeks. Alakodile sab pästta ohjastust radmaspäi miččel taht aigal.

Vl 2017 semendkun 7. päiväl Emmanuel' Makron om valitud udeks 25. prezidentaks (kahtenz' tur — 66,06%), tuleškandeb radho nedališ, 15. päiväspäi. Vs 2016 tal'vkun 6. päiväspäi Bernar Kaznöv om ohjastusen pämez'.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Francijan administrativiž-territorialine jagand.

Francii jagase 27 regionha (franc.: région): 22 metropolijan regionad da 5 merentagašt regionad-departamentad. Metropolijad alajagasoiš 96 departamentha (franc.: département). Kaik om 101 departamentad. Sen ližaks, 5 merentagašt territorijad da 3 territorijad eriliženke statusanke oma Francijan palaks.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Francijas elädas francijalaižed.

Toižed sured lidnad (enamba 1 mln rist. aglomeracijas vl 2012, surembaspäi penembha): Lion, Marsel', Tuluz, Lill', Bordo, Nicc.

Vl 2013 eläjiden lugu oli 65.951.611 ristitud.

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2011 Francijan päeksport oli avtod, jüguavtod da niiden palad (9%), lendimed, punolendimed da kosmine tehnik (8%), likutimed da gazturbinad (läz 5%), zelläd (5%); toine eksport — kivivoi (3%), vin (2%), elektromašiništ, nižu, sagud.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Francijan ristitišton endustuz vl 2014 heinkus. — Mail'man faktoiden kirj (Cia.gov). (angl.)
  2. Mugažo .eu kuti EÜ:n ühtnii.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Evropan valdkundad
Evropan valdkundad
Alamad | Albanii | Andorr | Armenii1 | Azerbaidžan1 | Avstrii | Bel'gii | Bolgarii | Bosnii da Gercegovin | Čehanma | Danii | Estinma | Francii | Grekanma | Gruzii1 | Horvatii | Irlandii | Islandii | Ispanii | Italii | Kazahstan1 | Kipr1 | Latvii | Litvanma | Lihtenštein | Lüksemburg | Mad'jaranma | Makedonii | Mal't | Moldov | Monako | Mustmägi | Norvegii | Pol'šanma | Portugalii | Ročinma | Romanii | San Marino | Saksanma | Serbii | Slovakii | Slovenii | Suomenma | Sur' Britanii | Šveicarii | Turkanma1 | Ukrain | Vatikan | Vaugedvenäma | Venäma1

1 Om Azijas mugažo.