Francii

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Francijan Tazovaldkund
République française
 Flag
Flag of France.svg
 Valdkundznam
Armoiries république française.svg
Pälidn Pariž
Eläjiden lugu (2018) 67,364,357[1][2] ristitud
Pind 674,685 km²
Francijan Tazovaldkund République française
Kel' francijan
Valdkundan pämez' Emmanuel' Makron
Päministr Eduar Filipp
Religii hristanuskond, ateizm
Valüt evro (€) (EUR)
Internet-domen .fr[3]
Telefonkod +33
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2
Disambig gray.svg Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Francii (franc.: France [fʁɑ̃s]), täuz' oficialine nimi — Francijan Tazovaldkund (franc.: République française [ʁe.py.blik fʁɑ̃.sɛz]), om valdkund Päivlaskmaižes Evropas, Keskmeren da Atlantižen valdmeren randoil. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Pariž.

Francii om üks' videspäi kaikenaigaižes ÜRO:n valdkundas-ühtnijaspäi. Vspäi 1949 Francii om PAKO:n ühtnii (vozil 1966−2009 ei ühtnend sodavägil), vspäi 1957 EÜ:n ühtnii sen alusenpanijaks.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Valdkundan aluz om pandud vl 863 Verdenan kožundkirjutesen satuseks. Vll 1789−1799 mail'man ezmäine buržuazine revolücii tegihe Francijas i Ezmäine Tazovaldkund oli sätud.

Valdkundan ezmäine Konstitucii (franc.: Constitution) oli olmas vspäi 1791. Sid' oliba Kahtenden (1848), Koumanden (1875) i Nelländen (1946) Tazovaldkundoiden Konstitucijad. Vn 1958 4. päiväl redukud jäl'gmäine Konstitucii[4] (Videnden Tazovaldkundan) om vahvištadud. Se om väges äiluguižidenke möhembaižidenke vajehtusidenke.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Francijan topografine kart.

Kontinentaližel Francijal oma mavaldkundröunad Ispanijanke, Andorranke, Bel'gijanke, Lüksemburganke, Saksanmanke, Šveicarijanke, Italijanke da Monakonke. Ühthine röunoiden piduz — 2751 km. Sen ližaks, Francijan Gvian om röunoiš Brazilijanke (649 km) da Surinamanke (556 km). Ühthine röunoiden piduz — 1205 km. Ühthemänho — 3956 km.

Valdkundan ühthine pind — 674 843 km², sidä kesken metropolijas — 547 030 km². Valdmeren randanpird om 4853 km, sidä kesken metropolijas — 3427 km.

Londuseližed pävarad oma kivihil', metallad (raudkivend, urankivend, boksitad, cink, vas'k, hahktin, nikel'); toižed varad — mec, gidroenergii, kalii- da kivisol, kivivoi, londuseline gaz.

Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Burboniden pert'kulu om Francijan parlamentan alakodin ištundoiden sija Parižas.

Ohjandusen form om unitarine konstitucine prezidentiž-parlamentine tazovaldkund. Valdkundan pämez' om prezident (franc.: Président de la République Française). Hän-žo armijan päkäsknik, paneb päministrad (fr. Premier Ministre) radsijha. Kaik rahvaz valičeb prezidentad videks vodeks, ühten kahtenden strokun voimuz om olmas.

Parlament om kaks'kodine. Üläkodi om Senat (franc.: Sénat) 348 ühtnijanke. Valičijoiden kollegii änestab heid kudeks vodeks, se kogoneb alakodin da municipalitetoiden ühtnijoid, a mugažo valdkundan pänevojid. Senatan mülükund udištase poleks kaikuččel koumandel vodel. Alakodi om Nacionaline Suim (franc.: Assemblée nationale) 577 delegatanke, kaik rahvaz valičeb heid videks vodeks. Alakodile sab pästta ohjastust radmaspäi miččel taht aigal.

Parlamentan alakodin ühtnijoiden järgvaličendad oliba vn 2017 11. i 18. päivil kezakud. Vn 2017 7. päiväl semendkud Emmanuel' Makron om valitud (kahtenz' tur — 66,06%) da radab 25. prezidentaks 15. päiväspäi. Vs 2017 semendkun 15. päiväspäi Eduar Filipp om ohjastusen pämez'.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Francijan administrativiž-territorialine jagand.

Francii jagase 27 regionaks (franc.: région): 22 metropolijan regionad da 5 merentagašt regionad-departamentad. Metropolijad alajagasoiš 96 departamentaks (franc.: département). Kaik om 101 departamentad. Sen ližaks, 5 merentagašt territorijad da 3 territorijad eriliženke statusanke oma Francijan palaks.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Francijas elädas francijalaižed. Kaik ristitišt pagižeb francijan kelel. Vl 2013 valdkundan eläjiden lugu oli 65 951 611 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Uskondan mödhe (2015): hristanuskojad (riman katolikad oma lujas enambuses) — 63..66%, islamanuskojad — 7..9%, buddistad — 0,5..0,75%, judaistad — 0,5..0,75%, toižed uskojad — 0,5..1,0%, religijatomad — 23..28%.

Toižed sured lidnad (enamba 1 mln ristituid lidnaglomeracijas vl 2012, surembaspäi penembha): Lion, Marsel', Tuluz, Lill', Bordo, Nicc. Lidnalaižiden pala om 81% (2020).

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2011 Francijan päeksport oli avtod, jüguavtod da niiden palad (9%), lendimed, punolendimed da kosmine tehnik (8%), likutimed da gazturbinad (läz 5%), zelläd (5%); toine eksport — kivivoi (3%), vin (2%), elektromašiništ, nižu, sagud.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Francijan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
  2. Sidä kesken 62 814 233 eläjad kontinentaližes Francijas-metropolijas (2018).
  3. Mugažo .eu kuti :n ühtnii.
  4. Francijan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Evropan valdkundad
Evropan valdkundad
Alamad | Albanii | Andorr | Armenii1 | Azerbaidžan1 | Avstrii | Bel'gii | Bolgarii | Bosnii da Gercegovin | Čehanma | Danii | Estinma | Francii | Grekanma | Gruzii1 | Horvatii | Irlandii | Islandii | Ispanii | Italii | Kazahstan1 | Kipr1 | Latvii | Lihtenštein | Litvanma | Lüksemburg | Mad'jaranma | Mal't | Moldov | Monako | Mustmägi | Norvegii | Pohjoižmakedonii | Pol'šanma | Portugalii | Ročinma | Romanii | San Marino | Saksanma | Serbii | Slovakii | Slovenii | Suomenma | Sur' Britanii | Šveicarii | Turkanma1 | Ukrain | Vatikan | Vaugedvenäma | Venäma1

1 Om Azijas mugažo.