Francii

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Francijan Tazovaldkund
République française
 Flag
Flag of France.svg
 Valdkundznam
Armoiries république française.svg
Pälidn Pariž
Eläjiden lugu (2014) 66 259 012[1] ristitud
Pind 674 685 km²
Francijan TazovaldkundRépublique française
Kel' francijan
Valdkundan pämez' Fransua Olland
Päministr Manuel' Val's
Religii hristanuskond, ateizm
Valüt evro (€) (EUR)
Internet-domen .fr[2]
Telefonkod +33
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2

Francii (fr.: France), täuz' oficialine nimi — Francijan Tazovaldkund (fr.: République française), om valdkund Päivlaskmaižes Evropas, Keskmeren da Atlantižen valdmeren randoil. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Pariž.

Francii om üks' videspäi kaikenaigaižes ÜRO:n valdkundas-ühtnijaspäi. Vspäi 1949 Francii om PAKO:n ühtnii (vozil 1966-2009 ei ühtnend sodavägil), vspäi 1957 :n ühtnii sen alusenpanijaks.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Valdkundan aluz oli pandud vl 863 Verdenan kožundkirjutesen satuseks.

Vl 1958 redukun 4. päivän jäl'gmäine konstitucii (Videnden Tazovaldkundan konstitucii) oli vahvištadud.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Francijan topografine kart.

Kontinentaližel Francijal oma mavaldkundröunad Ispanijanke, Andorranke, Bel'gijanke, Lüksemburganke, Saksanmanke, Šveicarijanke, Italijanke da Monakonke. Ühthine röunoiden piduz — 2751 km. Sen ližaks, Francijan Gvian om röunoiš Brazilijanke (649 km) da Surinamanke (556 km). Ühthine röunoiden piduz — 1205 km. Ühthemänho — 3956 km.

Valdkundan ühthine pind — 674 843 km², sidä kesken metropolijas — 547 030 km². Valdmeren randanpird om 4853 km, sidä kesken metropolijas — 3427 km.

Londuseližed pävarad oma kivihil', metallad (raudkivend, urankivend, boksitad, cink, vas'k, hahktin, nikel'); toižed varad — mec, gidroenergii, kalii- da kivisol, kivivoi, londuseline gaz.

Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Burboniden pert'kulu om Francijan parlamentan alakodin ištundoiden sija Parižas.

Ohjandusen form om unitarine konstitucine prezidentiž-parlamentine tazovaldkund. Valdkundan pämez' om prezident. Hän paneb päministrad radsijha.

Parlament om kaks'kodine. Üläkodi om Senat (fr.: Sénat) 348 ühtnijanke. Valičijoiden kollegii änestab heid kudeks vodeks, se kogoneb alakodin da municipalitetoiden ühtnijoid, a mugažo valdkundan pänevojid. Senatan mülükund udištase poleks kaikuččel koumandel vodel. Alakodi om Nacionaline Suim (fr.: Assemblée nationale) 577 delegatanke, kaik rahvaz valičeb heid videks vodeks. Alakodile sab pästta ohjastust radmaspäi miččel taht aigal.

Vs 2014 keväz'kun 31. päiväspäi Manuel' Val's om ohjastusen pämez'.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Francijan administrativiž-territorialine jagand.

Francii alajagase 27 regionha (fr.: région): 22 metropolijan regionad da 5 merentagašt regionad-departamentad. Metropolijad alajagase 96 departamentha (fr.: département). Kaik om 101 departamentad. Sen ližaks, 5 merentagašt territorijad da 3 territorijad eriližen statusanke oma Francijan palaks.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Francijas elädas francijalaižed.

Toižed sured lidnad (enamba 1 mln rist. aglomeracijas vl 2012, surembaspäi penembha): Lion, Marsel', Tuluz, Lill', Bordo, Nicc.

Vl 2013 eläjiden lugu oli 65.951.611 ristitud.

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2011 Francijan päeksport oli avtod, jüguavtod da niiden palad (9%), lendimed, punolendimed da kosmine tehnik (8%), likutimed da gazturbinad (läz 5%), zelläd (5%); toine eksport — kivivoi (3%), vin (2%), elektromašiništ, nižu, sagud.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Francijan ristitišton endustuz vl 2014 heinkus. — Mail'man faktoiden kirj (Cia.gov). (angl.)
  2. Mugažo .eu kuti EÜ:n ühtnii.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Evropan valdkundad
Evropan valdkundad
Alamad | Albanii | Andorr | Armenii1 | Azerbaidžan1 | Avstrii | Bel'gii | Bolgarii | Bosnii da Gercegovin | Čehanma | Danii | Estinma | Francii | Grekanma | Gruzii1 | Horvatii | Irlandii | Islandii | Ispanii | Italii | Kazahstan1 | Kipr1 | Latvii | Litvanma | Lihtenštein | Lüksemburg | Mad'jaranma | Makedonii | Mal't | Moldov | Monako | Mustmägi | Norvegii | Pol'šanma | Portugalii | Ročinma | Romanii | San Marino | Saksanma | Serbii | Slovakii | Slovenii | Suomenma | Sur' Britanii | Šveicarii | Turkanma1 | Ukrain | Vatikan | Vaugedvenäma | Venäma1

1 Om Azijas mugažo.