Keskaig

Keskaigan vitraž Kenterberi-päjumalanpertiš, läz 1175–1180. vozid, ozutab kuvad Biblijaspäi

Keskaig, vai Keskaigan voz'sadad, — anttud nügüdläižes istorižes tedos nimi aigale, kudamb oli Antikaigan i Uden aigan keskes, kävutase Evropan i Lähižen Päivnouzmman istorijas. Medievistik om istorižen tedon sarak, kudamb tedoidab Keskaigad. Mail'man keskaig nimitase postklassižeks aigaks Päivlaskmman tedomehiden kirjutusiš.

Nügüdläižes tedos prevaliruib mugoine Keskaigan periodizacii, kudamb augotase Päivlaskmaižen Rimalaižen imperijan čihodamižespäi (476. voz') i 16.-17. voz'sadoiden lophusai (Suriden geografižiden avaidusiden aig), kudambad znamoičiba sirdust mail'man istorijas kogonaižhe planetarižhe. Tedomehed sidodas Keskaigan lopud mugomihe virgoihe, kut üks'jäižed nacionaližed valdkundad (evropaližiš maiš tobjimalaz), Udessündutamižen aig Evropan kul'turas, Reformacijan aug i kapitalistižiden kosketusiden ližaduz. Erased-se datirujad kuctas 16.-18. voz'sadoid Aigaližeks Udeks aigaks. Om toižid-ki Keskaigan datiruindoid tedos, kudambad oleldas nacionaližiš istoriografijoiš.

Keskaigan röunoiš istorikad erigoittas aigališt pordod (5.-11. voz'sadad; aig 13. voz'sadan keskhesai, konz Evrop päzui araban valatoitandaspäi, Päivlaskmmas mülütadas sidä pordod antikaigaha), änikoičendan pord (klassine vai keskmäine, 12.-14. voz'sadad) i jäl'ghine pord (14. voz'sadan keskespäi 15. voz'sadan lopusai). Sidodas aigaližen pordon lopud ezmäižihe Ristinroduihe, keskaigan änikoičendan lopud — sadavoččen sodan augotišhe (1337−1453) da Mustan surman tulendha vl 1348, ned kändihe süikš, kudambad kucuiba 14. voz'sadan krizisad.

Socialiž-ekonomižen, politižen da kul'turižen terminan «Keskaig» südäitab keskespäi 18. voz'sadan tradicijoiden mödhe sidodas feodalizman tundmusenke. Sihus tavahižešti ozutadas, miše äjiš maiš da regionoiš (mugažo Kitaiš, Suvipäivnouzmaižes Azijas) da rahvahil, kudambad ei sa dašt valdkundaližuden sünt, feodaližid kosketusid ei olend ümbri.

Päivlaskmaižen Evropan valdkundoiden täht feodaližiden kosketusiden hronologižed röunad ei olgoi täuzin ühtenzoittud keskaigaižidenke röunoidenke.

«Keskaig»-tundmuz tuli tedoho saksan Kristof Keller-istorikan kal't (koli vl 1707), kudamb lugi sen aigan augud Rimalaižen imperijan jagod Päivlaskmaks da Päivnouzmaks vodel 395, lopuks — Konstantinopolin alištust vl 1453. Sid' keskaig om sidodud kul'turan, mugažo ekonomikan, oiktusiden da valdkundaližen ohjandusen alajämižhe da šingotamižen tagapöurodmižhe. Niiden-žo keskaigaližen arvoimižen tagut «keskaižed»-sana kävutase negativižes znamoičendas. Goll' ezmäižil voz'sadoil ned aigan todesine alajämine oli, no ei vähemba mi 9. voz'sadan keskes iše kävutihe šingotamižen täht; 15. voz'sadan lopus evropine civilizacii seižui jo korktembal pordhal mi Antikaigan.

Rahvahan lugun polenduz, kontrurbanizacii, keskustadud tobmuden šingotez, heimoiden massižed migracijad, kudambad augotihe Keskust antikas, jätksihe aigaližen Keskaaigan. Rahvahiden sur' sirdand, muga sidä germanižiden heimoiden, sädi uzid kunigahusid Päivlaskmaižen Rimalaižen imperijan territorijoiš. Seičemendel voz'sadal Pohjoine Afrik da Lähine Päivnouzm — täuzin varahimba Riman imperijan pala (Vizantii) — oigenduiš Umejadoiden halifatale, islamižele imperijale, Spravuiližiden halifoiden jäl'gijoiden vallutandan jäl'ghe.

Miš, miše oliba satusekahad toižetused ühtištos i politižes strukturas, niiden sidod ei olend täuzin antk. Ende todesine-vägi Vizantine imperii, kudamb oli Suren Rimalaižen imperijan jätkii, kaimdašoiš Päivnouzmmas Keskmeren randišton maiš da jäi jättud valdkundaks. Kodižed oiktused sadaškanziba Justinianan kodeksan kal't. Päivläsmas enamba kunigahuziš oli oleskeliš Riman aluzkundad, kuti uzid piiskopkundoid i jumalankodid sädibašoiš, miš hristanuskond levitand Evropas. Frankan rahvaz Karolingoiden dinastijal sädiba Karolingoiden imperijad lühüdaks aigaks (8. i 9. voz'sadoiden röunal). Aluksi se zaviše enamba palad Päivlaskmaižrimad Evropad, no sikš miše jäl'ghe kadoti ičeze arvod, sen tagut miš erazvuiččid verivaldkundoiden sodoid ičeze keskes, mugažo ul'džen varan purtken aigan: vikingiden pohjoižespäi, mad'jaralaižiden päivnouzmaspäi i saracinoiden suvespäi.

Aigan 1000. voden jäl'ghe Evropan rahvahan lugumär i vägi ližaduiba, sikš miše torguind šingotaškanzihe tehnologijoiden da maižandusen šingotesen tagut, mugažo klimatan toižetuz, kudambad nimitiba Keskaigaližeks klimatižeks optimumaks, andoi voimust ližata satust. Manorializm (talonpoigoiden organizacii külähižiš heimoiš, kudambid mövati maksmaha rent i radon velvolližuzid aristokratijale, kudamb om mahtoiš maad) da feodalizm (politine struktur, kus ratsuraižed da alemban arvon aristokratad oliba sodavelvolližudes ičeze feodalanno südäimižiden maksuid heimon maad da pert'kuld tagaz) tegihe märitud ühtištoližen organizacijan toižendaks Keskaigan. Ned aigad mugažo tegihe katoližen da ortodoksižen hristanuskondan jumalankodikundoiden oficialižen jagon aigaks. Ristitunrodud, kudambad augoitihe vl 1095, znamoičiba päivläsmkan evropižen hristanuskondan heimon painduid palata pühä ma muhameedikoišpäi, sidä samha mugažo abuti hristanuskon levitand Baltijan regionas da Pirenejan pol'sarel. Kunigahad tegišoiš keskustadud nacionaližiden valdkundoiden pämehiš, mi vähendi rikondan da vägivaldan tazopindad, no varasti «ühten hristanuskon mail'man ideal». Intellektualine elo oli znamoičendan filosofijan šingotand, eriližešti sholastikan, kudamb painui uskon i tundmusen sintezan päle, mugažo enamba universitetoiden alusen panend. Foma Akvinalaižen teologii, Džottan pirdused, Dante i Čoseran runod, Marko Polon matkad da gotižen arhitekturan sündund znamoičiba korktad aigad Keskaigan lopus.

Jäl'ghine Keskaig oliba znamoičendan socialižiden problemoiden i globaližiden katastrofiden, sidä kesken massižen näl'gän, čumansodan i sodoiden, kudambad polenziba Evropan rahvahan lugumärad; voziden 1347 i 1350 keskes Mustan surman pošav oti evropalaižiden eloiden pol't. Jeretižed hätked da Sur' päivlaskman jagand Katoližen jumalankodikundan südäimes mändiba röunoiš valdkundoidenkeskeižiden konfliktoiden, verisoiden sodiden da talonpoigoiden vastuistandusidenke, kudambad sünduibašoiš kunigahusiš. Miš taht, kul'turine da tehnologine šingotez toižeti evropižen ühtištos, 15.-16. voz'sadoil jäl'ghižen Keskaigan lopus augotihe aigaližen Uden aigan.

Ozutadas mel't, miše «Keskaig»-tundmusel ei ole objektišt süd. Vastkarin, enamba nügüdläižid istorikoid lugetas, miše «Keskaig» om tarbahine koncept, kudamb andab voimusid kirjutada äjan antižen i Uden aigan keskes.

Irdkosketused

• NetSERF The Internet Connection for Medieval Resources
• De Re Militari: The Society for Medieval Military History
• Medievalmap.org Interactive maps of the Medieval era (Flash plug-in required)
• Medieval Realms Learning resources from the British Library including studies of beautiful medieval manuscripts
• Medievalists.net News and articles about the period