Latinan kel'

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Latinan kelen kirjamišt
A B C
D E F
G H I
J K L
M N O
P Q R
S T U
V W X
Y Z

Latinan kel' (ičeze nimituz: lingua latina [ˈlɪŋɡʷa laˈtiːna]) om kolnu indoevropine kel', kudamban znamoičend om luja ristitkundan istorijan täht. Se om Vatikanan i Mal'tan ordenan oficialine kel', mugažo katoline jumalankodikund i biologad kävutadas sidä levedali.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Kelen kaikiš lujemb leviganduz — Rimalaine imperii Trajanan ohjandusen lopus (117. voz' m.e.).

Latinan kel' oli Mad'jaranman kunigahusen üks'jäine oficialine kel' 11. voz'sadaspäi vhesai 1844. Kel' augotihe nügüdläižen Riman ümbrištos 2. voz'tuhaspäi EME. Literaturine kel' šingotihe Rimalaižen imperijan aigan. Romanižed keled šingotihe latinan kelespäi 9.-12. voz'sadal meiden erad.

Läz 100 ristituid kävutadas kel't jogapäiväližes elos (2013). Lähembaižed nügüdläižed keled oma sardinijan kel' i italijan kel'.

Reguliruind[redaktiruida | redaktiruida purde]

Latinan kelen Papan akademii (latin. Pontificia Academia Latinitatis) sijadase Vatikanas. Nece kelen akademii om reguliruindorganizacijaks vspäi 2012, edel sidä oli Papan tedoakademijan palaks. Erižed organizaciad reguliruidas botanikan i zoologijan kirjkelid. Rahvahidenkeskeižen associacijan kazmusiden taksonimijas keskuz sijadase Bratislavas (Slovakii), rahvahidenkeskeine laudkund zoologižes nomenklaturas — Londonas (Sur' Britanii).

Lugusanad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  • unus — üks'
  • duo — kaks'
  • tres / tribus — koume
  • quattuor — nell'
  • quinque — viž
  • sex — kuz'
  • septem — seičeme
  • octo — kahesa
  • novem — ühesa
  • decem — kümne
  • viginti — kaks'kümne
  • triginta — koumekümne
  • centum — sada
  • mille — tuha

Frazad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  • Salve. — Tervhen!
  • Quid tibi nomen est? — Kut sindai kuctas?
  • Unde venistis? — Kugalaine oled?
  • Ubi habitas? — Kus sinä eläd?
  • Vale! — Nägemižhesai!
  • Gratus. — Kitän.

Kacu mugažo[redaktiruida | redaktiruida purde]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]


Wiki letter w.svg Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.