Piter

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Piter
Санкт-Петербург
Piterin flag Piterin znam
Piterin flag Piterin znam
SPB Collage 2014.jpg
Keskuz Piter
Pind

- Ühtes
- saum vezid (%).

82-nz'

1439 km²
7

Eläjiden lugu

- Kaik
- Sageduz

4-nz'

5 191 690 ristitud (2015)
3607,85 rist./km²

Federaline ümbrik Lodehline
Venäman ekonomine region Lodehline
Valdkundkel' (-keled) venäkel'
Gubernator Georgii Poltavčenko
Ohjastusen pämez' hän-žo
Käskusenandajan Suiman ezimez' Väčeslav Makarov
Gimn Gimn surele lidnale
Avtokod 78, 98, 178
Aigvöd UTC+3 (MSK+0)

Piter (venäkelel: Санкт-Петербург) om federaližen alištusen lidn Venälaižes Federacijas, sen subjekt da vägilidn.

Se om Lodehližen federaližen ümbrikon administrativine keskuz. Mugažo lidn om Leningradan agjan da erasiden Venäman valdkundaližen tobmuden aluskundoiden sijaduztahoks. Vspäi 1992 RVÜ:n Parlamentoidenkeskeižen assamblejan sijaduz om Tavrine pert'kulu. Vspäi 2008 Venälaižen Federacijan Konstitucine käskuzkund sijadase Piteriš.

Piter om Venäman znamasine ekonomine, tedoline da kul'turkeskuz, sur' transporttesol'm.

Lidnan istorine keskuz da ühtenzoittud senke muštpachiden kompleksad oma pandud UNESCO:n Man jäl'gusen nimikirjuteshe; se om kaikiš suremb turistine keskuz Venämas.

Lidnan nimed[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidnan istorižed nimed:

  • Sankt-Piter-Burh/Sankt-Peterburg, 16 (27).5.1703 — 17 (30).8.1914
  • Petrograd, 18 (31).8.1914 — 25.1.1924
  • Leningrad, 26.1.1924 — 5.9.1991
  • Sankt-Peterburg, vodespäi 1991 sügüz'kun 6 päiväspäi.

Oficialižetomad nimed: «Pohjoine pälidn», «Pohjoine Pal'mir», «Pohjoine Venecii», «Lidn Neval», «Kul'turpälidn», «SPb», «Vauktoiden öiden lidn», «Revolücijan kätte (lidn)» (NSTÜ:n aigan) i m. e.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Sur' Petr pani Piterin lidnan alusen vl 1703. Voz'sadoil 18.-20. Piter oli Venälaižen Imperijan pälidnan.

Vlpäi 1993 tal'vkun 25. päivälpäi Piter om olmas Venäman federaližen alištusen lidnaks vn 1993 Venäman Konstitucijan mödhe.

Piterin Päkäskuz[1] om vahvištadud vl 1998 vilukun 14. päiväl Käskusenandajan Suiman ezitajil, allekirjutadud gubernatoral sil-žo vodel uhokun 28. päiväl da om väges äiluguižiden vajehtusidenke.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Saint Petersburg in Russia (special marker).svg
Piterin fotokuva Man kaimdajaspäi.

Piter sijadase Pohjoižes Evropas, Venälaižen Federacijan lodehpoles, Baltijan meren Suomen lahten randpolen päivnouzmas, Nevanjogen suhištos.

Federacijan subjekt röunatab Leningradan agjanke kaikil polil päiči päivlaskmpoles.

Pind om 1439 km², sidä kesken mecištutesed da mec (lidnan röunoil) ottas 310 km² (vl 2002). Znamasine jogi om Neva sen ližajogidenke (hurad — Ižor, Slavänk, Murzink; oiktad — Oht da Must jogihut). Lidnan röunoiš Suomen lahten kaikiš suremb sar' om Kotlin.

Reljef om tazo alangoikaz. Lidnan keskuz seižub 1-5 metrad korktusil ülemb valdmeren pindad, ende ani jogavoččed sur'veded oleliba täs sihesai, kuni sauvoihe Piterin dambad vl 2011. Piterin pohjoižpol' sijadase 5-30 m korktusil (Karjalan kaglaz), suvipäivlaskmpol' — 5-22 m. Kaikiš korktemb čokkoim om Dudergofan korktusiden Pähkimkukkaz (176 m) lidnan suves Krasnosel'skijan rajonas.

Klimat om ven kontinentaline Baltijan meren klimatan pirdoidenke. Heinkun keskmäine lämuz om +19°C. Vilukun da uhokun kesklämuz om -6°C. Paneb sadegid 660 mm vodes, kezakus-elokus niid om enamba (70-80 mm kus), uhokus-sulakus — vähemba (30-35 mm kus).

Londuseližed varad oma sauvondmaterialad (savi, lete, mouckivi) da reskvezi.

Administrativine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Piter jagase 18 rajonaks:
Piterin administrativine jagand

  1. Admiraltejskii
  2. Vasileostrovskii
  3. Viborgan
  4. Kalininan
  5. Kirovan
  6. Kolpinon
  7. Krasnogvardeiskii
  8. Krasnosel'skii
  9. Kronštadtan

  1. Kurortan
  2. Moskvan
  3. Nevan
  4. Petrogradan
  5. Petrodvorecan
  6. Merenrandaine
  7. Puškinan
  8. Frunzen
  9. Keskuzrajon
Rajoniden röunoiš sijadase 111 südäilidnalašt municipališt ühtnikad: 81 municipališt ümbrikod (erasil oma ičeze nimed, erasil — vaiše nomerad), 9 lidnad (Zelenogorsk, Kolpino, Krasnoje Selo, Kronštadt, Lomonosov, Pavlovsk, Petergof, Puškin, Sestroreck) i 21 žilod.

Tobmuz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Piter-lidnan Käskusenandajan Suiman ištundoiden sija (Mariinskii-pert'kulu).

Lidnan pämez' nimitase gubernatoraks. Georgii Poltavčenko radab Piterin gubernatoran vs 2011 elokun 31. päiväspäi. Kaik rahvaz änestab händast videks vodeks. Gubernator om mugažo lidnan Ohjastusen pämez', hän märičeb sen strukturad da paneb Ohjastusen ühtnijoid radnikusile. Ühesa varagubernatorad da Gubernatoran Administracii oma hänele abhu.

Piterin üks'kodine parlament om Käskusenandai Suim. Kaik rahvaz valičeb sen 50 ezitajad videks vodeks. Väčeslav Makarov radab Käskusenandajan Suiman ezimeheks vs 2011 tal'vkun 14. päiväspäi. Suiman ühthižtö Ohjastusenke paneb eloho gubernatoran ezitajas - Ohjastusen ühtnijas päliči.

Radonoigendai tobmuz om Piterin Ohjastuz. Federacijan subjektan komitetad, ohjandused, inspekcijad da radnikoičendad alištudas Ohjastusele.

Vl 2011 tal'vkun 4. päiväl järgvaličendad Käskusenandajha Suimha oliba. Vl 2014 sügüz'kun 14. päiväl gubernatorad valitihe, nügüdläine gubernator sai vägestust ezmäižel tural 79,3% änid satusenke da radab kahtenden strokun.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Piter om kaikiš pohjoižemb lidn Mas, kudamban eläjiden lugu om enamb 1 mln eläjid. Se om koumanz' lidn Evropas ristituiden lugun mödhe (Moskvan da Londonan jäl'ghe) da ezmäine lidn, kudamb ei ole valdkundan pälidnan. Se om suren lidnaglomeracijan keskuz (5,4 mln vl 2002, 11,6 tuh. km² pindanke).

Vl 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 4 879 566 ristitud[2], sidä kesken 271 vepsläšt[3]. Kaik ristitud om lidnalaižed eläjad.

Rahvahad (enamba 0,4% vl 2010): venälaižed (79,1%), ukrainalaižed (1,3%), vaugedvenälaižed (0,8%), totarlaižed (0,6%), evrejalaižed (0,5%), armenijalaižed (0,4%), azerbaidžanlaižed (0,4%), toižed — 3,5%, rahvahuden ozutandata — 13,4%.

Transport[redaktiruida | redaktiruida purde]

Piter om Venäman sur' transportsol'm. Allegron-üläpiguzjonused kävudas Piterin da Hel'sinkin keskes, Sapsan-üläpiguzjonused kävudas Piterin, Moskvan da Alauz'lidnan (Alanovgorodan) keskes. Piteriš om kundališt transportad: avtobusoid, trolleibusid, tramvaid da maršrutkid. 1955 vodespäi lidnas radab metropoliten.

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Piterin Päkäskusen tekst (constitution.garant.ru). (ven.)
  2. Venäman kaikenaigaine ristitišt vl 2010. — Rosstat (gks.ru). (ven.)
  3. Население коренных малочисленных народов Российской Федерации по родному языку по отдельным субъектам (Venälaižen Federacijan igähižiden vähäluguižiden rahvahiden ristitišt mamankelen da subjektan polhe) (gks.ru). — Lpp. 21-22. (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Tobmuz
Toižed



Venälaižen Federacijan subjektoiden pälidnad
Abakan | Alauz'lidn | Anadir' | Arhangel'sk | Astrahan' | Barnaul | Belgorod | Birobidžan | Blagoveščensk | Bränsk | Čeboksarad | Čeläbinsk | Čerkessk | Čit | Elist | Gorno-Altaisk | Groznii | Habarovsk | Hanti-Mansiisk | Irkutsk | Iževsk | Ivanovo | Jakutsk | Jaroslavl' | Jekaterinburg | Joškar-Ol | Kaliningrad | Kalug | Kazan' | Kemerovo | Kirov | Kizil | Kostrom | Krasnodar | Krasnojarsk | Kurgan | Kursk | Lipeck | Magadan | Magas | Mahačkal | Maikop | Moskv | Murmansk | Nal'čik | Nar'jan Mar | Novosibirsk | Omsk | Orel | Orenburg | Penz | Perm' | Petropavlovsk Kamčatkal | Petroskoi | Piter | Pskov | Rostov Donal | Räzan' | Salehard | Samar | Saransk | Saratov | Siktivkar | Simferopol' (de fakto) | Sevastopol' (de fakto) | Smolensk | Stavropol' | Sur' Uz'lidn | Suvisahalinsk | Tambov | Tomsk | Tul | Tver' | Tümen' | Uf | Ulan Ude | Ul'janovsk | Vladikavkaz | Vladimir | Vladivostok | Volgograd | Vologd | Voronež
Nece kirjutuz Vepsän Vikijas: Питер.