Pošehonje (lidn)
Lidnanznam |
Flag |
Valdkund | Venäma |
Eläjiden lugu (2020) | 5,650 ristitud |
Pind | 8,03 km² |
Pämez' | Aleksei Rumäncev (keväz'ku 2011—) |
Telefonkod | +7−48 546-xx-xxx |
Avtokod | 76 |
Aigvö | UTC+3 (MSK+0) |
Pošehonje (ven.: Пошехо́нье) om Venäman lidn da lidnankund Jaroslavlin agjan pohjoižes. Se om Pošehonjen rajonan administrativine keskuz.
Istorii
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Eländpunkt mainitaškanzi kuti Pertom-žilo (ven.: село Пертома, Pertomk-jogen mödhe) vspäi 1680, konz sodavejan kancelärii radaškanzi. Žilo sai Jaroslavlin agjan (gubernijan) makundan lidnan statusad vl 1777 nügüdläiženke nimenke amuižen tahondan mödhe Šeksnanjogen Šehon'-paginnimitusespäi. 19. voz'sadal lidn šingotihe nahkan pramozlal, lehtezkuldan i lehtezhobedan tehmižel, torguindrivil.
Vll 1918−1992 lidnan nimi oli Pošehonje-Volodarsk (ven.: Пошехонье-Володарск) riktud revolücijan V. Volodarskii-šingotajan muštoks. Lidnan landšaft i znamoičend vajehtihe vn 1941 Ribinskan vezivaradimen täutmižen jäl'ghe, laivansauvomine oli šingotadud i sädihe kaks' ut sildad «Čerepovec — Ribinsk»-avtotel surenzoittud jogiš päliči. Pošehonjen saguden sijaline pästand oli 1960−1990-nzil vozil, jäihe vaiše fotokuvid muzejas.
Pošehonje šingotase mecan ümbriradmižel, sömtegimištol (kalategim, leibänedheotand, konditerižed tegesed), maižandusel (lindfabrik), omblendfabrikal da turizmal. Vezituršhan «rezidencii» om avaitud lidnas.
Geografijan andmused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Lidn sijadase Sogož-jogen hural randal (129 km pitte, ven.: Согожа, Volgan hurapol'ne bassein) sen da huran Sog-ližajogen (ven.: Сога) lanktendan (estuarijan) sijas Ribinskan vezivaradimhe (keskmäine tazopind 102 m), kümnes kilometras merospäi, 110 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Jaroslavlihesai om 108 km suvipäivnouzmha orhal vai 136 km avtol. Lähembaine lidn om Ribinsk 53 km suvhe orhal vai 71 km avtotedme.
Pošehonje om lidnankundan üks'jäine eländpunkt.
Eläjad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 6 084 ristitud, rajonan kaks' videndest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli läz kahesad tuhad eläjid vll 1959−1996 (8 042 rist. vl 1989). Vl 2017 lidnan ristitišt oli 5 867 eläjad.
Ortodoksižen hristanuskondan kaks' pühäpertid[1] oma väges: Eläban Eziauguižen Stroican päjumalanpert' (1717) i Pühän Jumalanmaman Emäganpäivän jumalanpert' (1822).
Pošehonjen agrariž-politehnine kolledž[2] om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks.
Lidnankundan pämez' om lidnan Administracijan pämez'.
Galerei
[vajehta | vajehtada lähtetekst]-
Kodirandantedištandmuzei (2012)
-
Ph. Stroican päjumalanpert' i torguindrived, vn 2012 nägu
-
Sidon pert' (2011)
-
«Soga»-adivpert' (2012)
-
Avtobusstancii vl 2012
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- ↑ Pošehonjen pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
- ↑ Pošehonjen agrariž-politehnižen kolledžan sait (selhoztehn-posh.edu.yar.ru). (ven.)
Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- Pošehonjen lidnankundan tobmuden sait (admgorposh.ru). (ven.) (angl.) (saks.)
Pošehonje (lidn) Vikiaitas |
Jaroslavlin agjan lidnad | ||
Danilov | Gavrilov Jam | Jaroslavl' | Lübim | Miškin | Pereslavl' Zalesskii | Pošehonje | Ribinsk | Sur' Rostov | Tutajev | Uglič | ||