Pošehonje (lidn)

Pošehonje
Пошехонье

Lidnanznam	Flag
Valdkund	Venäma
Eläjiden lugu (2021)	5,150 ristitud
Pind	8,03 km²
Pämez'	Aleksei Rumäncev (keväz'ku 2011—)
Telefonkod	+7−48 546-xx-xxx
Avtokod	76
Aigvö	UTC+3 (MSK+0)

Pošehonje (ven.: Пошехо́нье) om Venäman lidn da lidnankund Jaroslavlin agjan pohjoižes. Se om Pošehonjen rajonan administrativine keskuz.

Istorii

Eländpunkt mainitaškanzi kuti Pertom-žilo (ven.: село Пертома, Pertomk-jogen mödhe) vspäi 1680, konz sodavejan kancelärii radaškanzi. Žilo sai Jaroslavlin agjan (gubernijan) makundan lidnan statusad vl 1777 nügüdläiženke nimenke amuižen tahondan mödhe Šeksnanjogen Šehon'-paginnimitusespäi. 19. voz'sadal lidn šingotihe nahkan pramozlal, lehtezkuldan i lehtezhobedan tehmižel, torguindrivil.

Vll 1918−1992 lidnan nimi oli Pošehonje-Volodarsk (ven.: Пошехонье-Володарск) riktud revolücijan V. Volodarskii-šingotajan muštoks. Lidnan landšaft i znamoičend vajehtihe vn 1941 Ribinskan vezivaradimen täutmižen jäl'ghe, laivansauvomine oli šingotadud i sätihe kaht ut sildad «Čerepovec — Ribinsk»-avtotel surenzoittud jogiš päliči. Pošehonjen saguden sijaline pästand oli 1960−1990-nzil vozil, jäihe vaiše fotokuvid muzejas.

Pošehonje šingotase mecan ümbriradmižel, sömtegimištol (kalategim, leibänedheotand, konditerižed tegesed), maižandusel (lindfabrik), omblendfabrikal da turizmal. Vezituršhan «rezidencii» om avaitud lidnas.

Geografijan andmused

Lidn sijadase Sogož-jogen hural randal (ven.: Со́гожа 129 km pitte, Volgan hurapol'ne bassein) sen da huran Sog-ližajogen (ven.: Со́га) lanktendan (estuarijan) sijas Ribinskan vezivaradimhe (keskmäine tazopind 102 m), kümnes kilometras merospäi, 110 m ü.m.t. keskmäižel korktusel.

Matkad Jaroslavlihesai om 108 km suvipäivnouzmha orhal vai 136 km avtol. Lähembaine lidn om Ribinsk 53 km suvhe orhal vai 71 km avtotedme.

Tobmuz

Pošehonje om lidnankundan üks'jäižeks eländpunktaks.

Lidnankundan tobmuden pämez' om sen Administracijan pämez'. Municipaližen nevondkundan ezimez' om Aleksei Tretjakov vn 2023 elokuspäi.

Eläjad

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 6 084 ristitud, rajonan kaks' videndest, vn 2021 — 5 150 ristitud. Vl 2017 lidnan ristitišt oli 5 867 eläjad. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli läz kahesad tuhad eläjid vll 1959−1996 (8 042 rist. vl 1989).

Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2021): venälaižed — 97,7 %, ukrainalaižed — 0,5 %, toižed rahvahad — 1,0 %, rahvahuden ozutandata — 0,8 %.

Ortodoksižen hristanuskondan kaks' pühäpertid oma väges: Eläban Eziauguižen Stroican päjumalanpert' (1717) i Pühän Jumalanmaman Emäganpäivän jumalanpert' (1822). Niiden ližaks Raštvoiden päjumalanpert' (1864−1883) ei ole kaičenus, poukahtihe 1930-nzil vozil, vaiše kellčuhunduz jäi sišpäi i seižub ph. Stroican päjumalanpertinno.

Lapsiden opendusen aluzkundad oma nell' nimitadud i nomeruidud päivkodid (nomer 2, 3, 7, 8), kaks' keskškolad (nomer 1 i 2), škol-internat, lapsiden sädamižen Edel'veis-keskuz, čomamahtoiden škol, lapsiden da norišton sportškol. Pošehonjen agrariž-politehnine kolledž om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks.

Galerei

• 
  Kodirandantedištandmuzei (2012)
• 
  Eläban Eziauguižen Stroican päjumalanpert' i torguindrived, vn 2012 nägu
• 
  Sidon pert' vl 2011
• 
  «Soga»-adivpert' (2012)
• 
  Avtobusstancii vl 2012

Irdkosketused

• Pošehonjen lidnankundan tobmuden sait (admgorposh.ru). (ven.) (angl.) (saks.)