Pol'šanma

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Pol'šanman Tazovaldkund
Rzeczpospolita Polska
 Flag
Flag of Poland.svg
 Valdkundznam
Herb Polski.svg
Pälidn Varšav
Eläjiden lugu (2017) 38 476 269[1] ristitud
Pind 312 685 km²
Pol'šanman Tazovaldkund Rzeczpospolita Polska
Kel' pol'šan
Valdkundan pämez' Andžei Duda
Päministr Mateuš Moravecki
Religii hristanuskond
Valüt pol'šan zlotii (PLN)
Internet-domen .pl[2]
Telefonkod +48
Aigvö tal'vel UTC+1
kezal UTC+2

Pol'šanma (pol'šan kelel: Polska), täuz' oficialine nimi — Pol'šanman Tazovaldkund (pol'š.: Rzeczpospolita Polska), om valdkund Evropan keskuses. Pälidn da kaikiš järedamb lidn om Varšav.

Vspäi 1999 valdkund om PAKO:n ühtnijaks, vspäi 2004 om EÜ:n ühtnijaks.

Pol'šanman pind om 312 685 km² (ühesanz' sija Evropas). Vl 2017 eläjiden lugu oli 38,5 millionad ristitud (koumekümnenz' kudenz' sija Mal).

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ezmäižen Pol'šan valdkundan alusenpanendan dat om 966 voz', konz pol'šanmaine Meško I-ruhtinaz sai hristanuskondad. Vodelpäi 1025 Pol'šanma oli kunigahusen. Vodel 1569 se ühtištui Surenke Litvanman ruhtinazkundanke. Vodel 1795 Pol'šanma jagadihe paloihe, kudambad kändihe Prussijan, Avstrijan da Venäman territorijoikš. Vodel 1807 Napoleon udessünduti Pol'šan valdkundan — Varšavan gercogkund. Vodel 1815 Venan kongressan pätandoiden mödhe sen suremb pala kändihe möst Venälaižen Imperijan palaks. Pol'šanma sai ripmatomut vodel 1918 Ezmäižen mail'man sodan jäl'ghe, no vodel 1939 Nevondkundaline Ühtištuz da Nacistine Saksanma okkupiruiba ühtmudel Pol'šanman.

Toižen mail'man sodan jäl'ghe Pol'šanma udessünduihe ičeze uziš röunoiš kut «socialistine» valdkund (Pol'šan Rahvahaline Tazovaldkund). Vodel 1989 vajehtused politižes da ekonomižes sistemiš kändihe Pol'šanmad demokratižeks valdkundaks. Vodes 2004 semendkun 1. päiväspäi Pol'šanma om Evropan Ühtištusen ühtnijaks. Vn 2010 10. päiväl sulakud prezidentižen Tu-154:n lendimen katastrof ozaižihe Smolenskas. Siloi koliba Pol'šan Leh Kačin'skii-prezident, toižed tetabad politikanmehed.

Jäl'gmäine Pol'šanman Konstitucii[3][4] om vahvištadud parlamental vn 1997 2. päiväl sulakud da kaiken rahvahan referendumal sen-žo voden 25. päiväl semendkud. Se tuli väghe vn 1997 17. päiväl redukud.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Pol'šanman topografine kart.

Valdkundan pohjoižed randad lainištab Baltijan meri. Randanpird — 440 km.

Pol'šanmal om mavaldkundröunoid Venämanke (röunan pird — 210 km, Kaliningradan agjanke) da Litvanmanke (104 km) pohjoižpäivnouzmas, Vaugedvenämanke päivnouzmas (418 km), Ukrainanke suvipäivnouzmas (535 km), Slovakijanke suves (541 km), Čehanmanke suvipäivlaskmas (796 km) da Saksanmanke päivlaskmas (467 km). Ühthine röunoiden piduz kuivmadme om 3071 km. Valdkundal om mugažo merivaldkundröunoid Danijanke da Ročinmanke.

Znamasižed joged oma Visl i Odr, om penid järvid pohjoižes. Kaikiš korktemb čokkoim om Risi-mägi (2499 m) Tatrid-mägiš (Karpatad) valdkundan suviröunal. Toine mägisel'g om Sudetad suvipäivlaskmaižel röunal.

Londuseližed pävarad oma kivihil', bur hil', londuseline gaz, vas'k, hahktin, kaliisol, rik, hobed; toižed varad — jartal', keitandsol, mec (26% territorijad), mahuz.

Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Pol'šanman parlamentan pert' Varšavas.

Ohjandusen form om unitarine parlamentine tazovaldkund. Valdkundan pämez' om prezident. Kaik rahvaz valičeb händast videks vodeks. Prezident paneb erasid Suiman ezipartijan ühtnijoid da sen liderad ohjastusen (pol'š.: Rada Ministrów w Polsce) ministrikš da päministraks.

Parlament (pol'š.: Zgromadzenie Narodowe) om kaks'kodine. Üläkodi om Senat (pol'š.: Senat Rzeczypospolitej Polskiej) 100 ühtnijanke. Alakodi om Suim (pol'š.: Sejm) 460 ühtnijanke. Kaik rahvaz änestab kandidatoid parlamentha kerdan nelläs vodes.

Järgenduseližed valičendad parlamentha oliba vn 2015 25. päiväl redukud. Valitihe prezidentad järgenduseližen kerdan vn 2015 semendkul kahtes turas (10. da 24. päivil). Uz' valitud Andžei Duda-prezident tuleškanzi radho vs 2015 elokun 6. päiväspäi (sai 51,55%). Nügüdläine päministr om Mateuš Moravecki vs 2017 tal'vkun 11. päiväspäi.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Pol'šanman administrativiž-territorialine jagand.

Pol'šanman Tazovaldkund jagase 16 sodaveikundha (vojevodstv:aha), kudambad alajagasoiš povätihe (ujezd:oihe) da volostihe (gmin:oihe).

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Pol'šanmas elädas pol'šalaižed — 96,74% vl 2002. Vl 2014 eläjiden lugu oli 38 483 957 ristitud[5]. Kaikiš suremb ristitišt oli 38 666 000 eläjad vl 1998.

Toižed järedad lidnad (enamba 300 tuh. ristituid vl 2011, surembaspäi penembha): Krakov, Lodz', Vroclav, Poznan', Gdan'sk, Ščecin, Bidgošč, Lüblin, Katovice. Kaik om 39 lidnad enamba mi 100 tuh. eläjidenke. Vl 2015 ühthemänho om 915 lidnad valdkundas.

Rahvahanižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Pol'šanma om šingotadud industrialine ma. Kogosüdäiprodukt — 1 121 mlrd. US$ (ostmižmahtusen mödhe, 2017).

Valdkundan päeksport om avtod, jüguavtod da niiden varapalad (12%), elektromašiništ da koditehnik (läz 12%); toine eksport — mebel' da transportištmed (5%), vas'ktegesed (4%), zelläd (3%), putegesed da tualetbumag (2%), kivihil' (2%), kivivoi (1%), hobed (1%), šinad (1%).

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Pol'šanman ristitišt. // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
  2. Mugažo .eu kuti :n ühtnii.
  3. Pol'šanman Konstitucijan tekst (1997). — Sejm.gov.pl. (ven.)
  4. Pol'šanman Konstitucijan tekst (1997) Vikipurtkiš. (angl.)
  5. Główny Urząd Statystyczny. Baza Demografia. Ludność Polski (Pol'šanman ristitišton statistik). 30. kezaku 2014. — Demografia.stat.gov.pl. (pol'š.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused
Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin)


Evropan valdkundad
Evropan valdkundad
Alamad | Albanii | Andorr | Armenii1 | Azerbaidžan1 | Avstrii | Bel'gii | Bolgarii | Bosnii da Gercegovin | Čehanma | Danii | Estinma | Francii | Grekanma | Gruzii1 | Horvatii | Irlandii | Islandii | Ispanii | Italii | Kazahstan1 | Kipr1 | Latvii | Litvanma | Lihtenštein | Lüksemburg | Mad'jaranma | Makedonii | Mal't | Moldov | Monako | Mustmägi | Norvegii | Pol'šanma | Portugalii | Ročinma | Romanii | San Marino | Saksanma | Serbii | Slovakii | Slovenii | Suomenma | Sur' Britanii | Šveicarii | Turkanma1 | Ukrain | Vatikan | Vaugedvenäma | Venäma1

1 Om Azijas mugažo.