Rinčengiin Barsbold
Nece nimi om mongoline; «Rinčengiin» om izotčin i kanzannimi, nimi om «Barsbold».
| Rinčengiin Barsbold | |
| mong.: Ринченгийн Барсболд | |
 | |
| radmižen toižend: | |
|---|---|
| sündundan dat: |
21. tal’vku 1935 |
| sündundan sijaduz: | |
| valdkund: | |
| kolendan dat: | |
| kolendan sijaduz: | |
| tat: | |
.svg){kind=small}
Barsbold Rinčengiin (mong.: Ринченгийн Барсболд; 21. tal'vku 1935, Ulanbatar — 28. eloku 2025) — mongoline paleontolog-tedomez', biologijan tedodoktor, Bämbin Rinčen-akademikan poig. Akademik, Mongolijan Tedoakademijan Paleontologižen institutan direktor, professor, tedoližen gipotezan kirjutai, miše linduiden augotižlibund tegihe teropodoišpäi. Vodel 2010 hän sai Romeran — Simpsonan mötalid Sel'vhanoiden paleontologijan sebran. Mongolijan valdkundan premijan laureat (2018), Mongolijan radon vägimez', Suhe-Batoran ordenan kavaler (2024).
Biografii
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Barsbold Rinčengiin sai üläopendust NSTÜ:s. Vodel 1959 hän lopi Moskvan geotedištelendan institutad S. Ordžonikidzen nimed[2]. Vodel 1969[2] hän vahvišti tedotöd «Ülembaižen melan reskveziden mollüskoiden stratigrafii rahvahatomas Gobi-mas Mongolijan Rahvahaližes Tazovaldkundas»-temal[3] kandidatan geologiž-mineralogižiden tedoiden arvon ecmižes. Vodel 1979[2] mez' vahvišti töd «Melan Mongolijan dinozavrad»-temal[4] tedodoktoran biologijan tedoiden arvon ecmižes. Hän oli mongoližen palan ezimez' Mongolijan da Nevondkundaližen Ühtištusen paleontologižes ekspedicijas Mongolijan da NSTÜ:n Tedoakademijoiden, kudamb vodespäi 1969 tegi Mongolijan Rahvahaližes Tazovaldkundas kaikiš enamba kompleksižid paleontologižid tedoidamižid Keskmäižen Azijan istorijas, erasti Keskmäižen Azijan dinozavroiden faunad[2].
Tedomez' koli vn 2025 elokun 28. päiväl, 89-voččes igäs[5].
Tedoližed satused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Barsbold Rinčengiin, kudamban paleontologine radmine zavodihe 1960-nzil vozil, aigan mändes sai ... kaikiš lujembiden specialistoiden keskes mail'mas teropoiden sferas, erasti Gobin teropoiden da mezozoižen stratigrafijan mödhe.
Vodel 1983 Barsbold ... ut teorijad, kudamb ... teropodoiden ... da linduiden morfologižiden harakte... ...[6]. Sen teorijan mödhe nügüdläižed lindud augotiba ühtes vai äjas teropoiden sarakoišpäi. Teorii sai tetabut da ... laskendan jäl'ghe, konz 1990-nzil vozil löutihe ... höunhižid dinozavroid.
Barsbold oli Mongolijan Tedoakademijan akademik da Mongolijan Tedoakademijan Paleontologižen institutan direktor, kudamban dinozavroiden kogodusespäi, hänen ičeze sanoin, voib ... sada vaiše amerikanižed da kitajižed kogodused[7].
Kirjutadud taksonad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Barsbold kirjuti (üks'jäižeks vai ühtnijaks) nenid taksonoid[8]:
- Adasaurus mongoliensis (1983)
- Anserimimus planinychus (1988)
- Ceratonykus oculatus (2009)
- Enigmosaurus mongoliensis (1983)
- Erlikosaurus andrewsi (1980)
- Gallimimus bullatus (1972)
- Gallimimus mongoliensis (1998)
- Nomingia gobiensis (2000)
- Saurornithoides junior (1974) → Zanabazar junior (2009)
- Tonouchisaurus mongoliensis (1974)
- Tsaagan mangas (2006)
- Garudimimidae
- Garudimimus brevipes (1981)
- Harpymimidae
- Harpymimus okladnikovi (1984)
- Oviraptoridae
- Citipati osmolskae (2001)
- Conchoraptor gracilis (1981)
- Khaan mckennai (2001)
- Rinchenia mongoliensis (1986)
- Ingeniidae
- Ingenia yanshini (1981)
Sadud tedoradmižes premijad da arvlahjad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Barsboldan muštoks oma nimitadud: üks' dinozavroiden heim — Barsboldia da Nemegtomaia-barsboldi-... .
Mongolijan valdkundaližen premijan laureat (2018, ühtnijoidenke «Mongolijan geologii da kivišton»-pästajiden kirjutesenke)[9][10]. Vodel 2024 hän sai Mongolijan radon vägimehen arvod Suhe-Batoran ordenanke[11].
Vl 2010 Barsbold Rinčengin sai ičeze tedoližen kar'jeran aigan satusiš Sel'vhanoiden paleontologijan sebran ülembašt arvlahjad — Romeran — Simpsonan mötalid; edel händast sai sidä üks' azijalaine tedomez' vaiše[12].
Vl 2011 valitihe mest Venäman Tedoakademijan verazmaižeks ühtnijaks[13]. Vodel 2012 hän sai Venäman Arvokahan ordenan «sureks varaks Mongolijan da Venälaižen Federacijan ekonomižen, kul'turižen da humanitarižen kožundan šingoteses da vägitamižes»[14].
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- ↑ Obituary - Academician Barsbold Rinchen (1935-2025)
- 1 2 3 4 Tedo da melevuz', 1983: Lasktud ... i ... mail'man tedon päižes. Rahvahidenkeskeine voz'kirj (lib.bgarf.ru).
- ↑ Rinčengiin, Barsbold. Ülembaižen melan reskveziden mollüskoiden stratigrafii rahvahatomas Gobi-mas Mongolijan Rahvahaližes Tazovaldkundas. — archive.org-saital.
- ↑ Rinčengiin, Barsbold. Melan Mongolijan dinozavrad (archive.org).
- ↑ Barsbold Rinčengiin-akademik (1935–2025) groups.google.com-saital.
- ↑ Р. Барсболд. О «птичьих» чертах в строении хищных динозавров // Ископаемые рептилии Монголии // Труды ССМПЭ. — M.: Наука, 1983. — Вып. 24. (ven.)
- ↑ «Mongolijas om kaikiš ... dinozavroiden kogoduz» rus.ruvr.ru-saital.
- ↑ Ümbrikirjutadud erikoiden nimikirjutez DinoData.org-portalal.
- ↑ Р. Барсболд: Геологийн салбарт өөрийн орны эрдэмтдийн нэгдсэн бүтээлтэй байхыг зорьсон. — Montsame.mn. (mong.)
- ↑ ШУА-аас олон улсын болон төрийн шагнал хүртсэн эрдэмтдээ алдаршууллаа. — Newspress.mn. (mong.)
- ↑ Доктор, академич Ринчений Барсболдод Монгол Улсын Хөдөлмөрийн баатар цол хүртээв. — President.mn. (mong.)
- ↑ Barsbold Rinčengin sai Sel'vhanoiden paleontologijan sebran ülembašt arvlahjad. — Rus.ruvr.ru, 23. kezaku 2010.
- ↑ Барсболд Ринченгийн (Ринчен) (Rinchen Barsbold) isaran.ru-saital.
- ↑ Указ Президента Российской Федерации от 20 апреля 2012 года № 467 «О награждении государственными наградами Российской Федерации иностранных граждан» (Venälaižen Federacijan Prezidentan käsk № 467 20. sulaku 2012-dataspäi «Lahjoičendas Venälaižen Federacijan valdkundaližil arvlahjoil verazmaižid rahvahanikoid»). — Publication.pravo.gov.ru. (ven.)