Saudan Arabii

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Saudan Arabijan Kunigahuz
المملكة العربية السعودية (arab.)
(al' Mamläkatu al' Arabijatu as Saudijatu)
 Flag
Flag of Saudi Arabia.svg
 Valdkundznam
Emblem of Saudi Arabia.svg
Pälidn Rijad
Eläjiden lugu (2018) 33 091 113[1] ristitud
Pind 2 149 690 km²
Saudan Arabijan Kunigahuz المملكة العربية السعودية (arab.) (al' Mamläkatu al' Arabijatu as Saudijatu)
Kel' araban
Valdkundan pämez' Salman ibn Abdul-Aziz
Päministr hän-žo
Religii islam
Valüt saudan rial (SR) (SAR)
Internet-domen .sa, السعودية.
Telefonkod +966
Aigvö UTC+3

Saudan Arabii, täuz' oficialine nimituz — Saudan Arabijan Kunigahuz (arab.: المملكة العربية السعودية, vepsän transkripcii: al' Mamläkatu al' Arabijatu as Saudijatu), om kaikiš järedamb valdkund Arabijan pol'sarel. Se sijadase Suvipäivlaskmpol'žen Azijan territorijal. Pälidn da kaikiš suremb lidn om Rijad.

Saudan Arabii om araban kahtenz' valdkund ičeze ristitišton lugun mödhe (Alžiran jäl'ghe).

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 1932 23. päiväl sügüz'kud nügüd'aigaižen valdkundan aluz om pandud.

Saudan Arabijan päkäskuz om Koran, sid' Sunn i valdkundan Konstitucii. Valdkundan ezmäine Konstitucii oli väges vspäi 1926. Nügüdläine kahtenz' lugul Konstitucii[2][3] (arab.: النظام الأساسي للحكم‎ Al Nizam Al Asasi lil Hukm) om vahvištadud kunigahal da om publikoitud vn 1992 31. päiväl vilukud, se om väges voziden 1993, 2003, 2005, 2007 i 2013 vajehtusidenke.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Saudan Arabijan topografine kart.

Saudan Arabii röunatab Iordanijanke (röunan piduz — 731 km), Irananke (811 km) da Kuveitanke (221 km) pohjoižes, Kataranke (87 km) da Araban Ühtenzoittud Emiratoidenke (457 km) päivnouzmas, Omananke suvipäivnouzmas (658 km) da Jemenanke suves (1307 km). Ühthine röunoiden piduz om 4272 km. Saudan Arabijan randad lainištab Persijan laht pohjoižpäivnouzmas da Rusked meri päivlaskmas. Ühthine randanpird — 2640 km.

Mäged oma man päivlaskmal, letkesižed rahvahatomad mad oma valdkundan päivnouzmpolel. Kaikiš korktemb čokkoim om Džabal' Savd-mägi (3133 m). Kaikiš madalamb om valdmeren tazopind. Ei ole surid kaikenaigaižid jogid, no om äi ojandehid. Ei ole olmas mecoid. Maižandusele sättujan territorijan pind om 1,8%.

Klimat om lujas kuiv da räk letetazangišton päiči korktoiš mägiš. Ani ei florad äjiš sijiš, no om äi živatoiden erikoid. Kel'dtahod ottas territorijan kaks' videndest.

Londuseližed pävarad oma kivivoi, londuseline gaz i metallad (raudkivend, vas'k, kuld).

Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Saudan Arabijan Islaman azjoiden ministrusen pert' Rijadas.

Ohjandusen form om unitarine islamine absolütine monarhii. Valdkundan pämez' om kunigaz (arab.: ملك‎ m’alik). Kaik koume tobmuden sarakod alištudas hänele. Kunigaz paneb kaikid niiden ülembaižiden organoiden ühtnijoid radnikusele. Nügüdläine kunigaz om Salman ibn Abdul-Aziz vs 2015 vilukun 23. päiväspäi, hän-žo tegeb päministraks. Radonoigendai tobmuz om Ministriden Nevondkund (ministrišt) sen ezimehenke. Kaik ministrad oma kunigahan heimolaižed. Vaiše kunigahale sab vahvištada valdkundan käskusid i vaiše islaman šariatan da Koranan ramuziš.

Käskusenandai tobmuz om Konsul'tativine Nevondkund (arab.: مجلس الشورى السعودي Medžlis aš Šura al' Saudii, parlamentan sijas) 150 ühtnijanke, kunigaz paneb kaikid heid radsijihe nelläks vodeks, vspäi 2011 naižile pidab otta koumekümne sijad nevondkundas.

Käskuzkundaline tobmuz om religiozižiden käskuzkundoiden sistem šariatanke oiktusiden aluseks. Sen pä om Ülembaine käskuzkundaline nevondkund (12 ristitud).

Municipaližen tobmuden aluzkundoiden ühtnijoiden valičendad oma vspäi 2005 i oleldas kerdan nelläs-kudes vodes, järgenduseližed valičendad oliba vn 2015 12. päiväl tal'vkud.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Saudan Arabijan administrativiž-territorialine jagand.

Administrativiž-territorialižikš Saudan Arabii jagase 13 agjaks (vai provincijaks, arab.: المناطق الإدارية‎ almnat aladarih). Agjad alajagasoiš agjan pälidnoiden municipalitetoikš (aminah:oikš) i 118 muhafaz:aks.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Saudan Arabijas elädas arabalaižed (saudalaižed). Vl 2013 valdkundan eläjiden lugu oli 29 994 272 ristitud[4], sidä kesken läz 5,6 mln. verazmaižid radnikoid. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Augotižlibundan mödhe: arabalaižed — 90%, afrikalaižed i azijalaižed — 10%. Vl 2019 immigrantad otiba 38% ristitištos.

Uskondan mödhe (2012): islamanuskojad (oficialine religii, rahvahanikad oma sunnitad 85..90% i šijitad 10..15%) i toižed uskojad (sidä kesken ortodoksižed hristanuskojad, protestantad, riman katolikad, judaistad, induistad, buddistad i sikhad).

Saudan Arabijan lidnad-millionerad (2013[5]): Rijad (pälidn), Džidd, Mekk, Medin, Dammam, Taif. Ristitišton viž kudendest eläb lidnoiš.

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Saudan Arabii tegeb kivivoin üks' kaikiš suriš eksportoišpäi mail'mas. Kivivoi da sen produktad ottas ühesa kümnendest valdkundan eksportad. Vl 2012 AÜV, Kitai, Japonii, Suvikorei da Indii oliba pätorguindühtnijoikš (eksportan koume videndest da pol'importad).

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Saudan Arabijan ristitišton lugun endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
  2. Saudan Arabijan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)
  3. Saudan Arabijan päkäskusen tekst Vikiaitas. (angl.)
  4. Kingdom of Saudi Arabia — Central Department of Statistics & Information: 2013 (cdsi.gov.sa). (angl.)
  5. Facts About Kingdom (Faktad kunigahuses). — Central Department of Statistics and Informations (cdsi.gov.sa). (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Azijan valdkundad
Azijan valdkundad
Afganistan | Araban Ühtenzoittud Emiratad (AÜE) | Armenii | Azerbaidžan1 | Bahrein | Bangladeš | Brunei | Butan | Egipt2 | Filippinad | Gruzii1 | Indii | Indonezii3 | Irak | Iran | Izrail' | Japonii | Jemen2 | Jordanii | Kambodž | Kazahstan1 | Katar | Kipr1 | Kirgizstan | Kitai | Korejan Rahvahaliž-Demokratine Tazovaldkund | Korejan Tazovaldkund | Kuveit | Laos | Livan | Malaizii | Mal'divan Sared | Mjanmar | Mongolii | Nepal | Oman | Pakistan | Päivnouzmaine Timor | Saudan Arabii | Singapur | Sirii | Šrilank | Tadžikistan | Tailand | Turkanma1 | Turkmenistan | Uzbekistan | Venäma1 | Vjetnam

1 Om Evropas mugažo. 2 Om Afrikas mugažo. 3 Om Valdmerimaiš mugažo.