Lodz': Erod versijoiden keskes

Vikipedii-späi
Südäimišt om heittud Ližatud südäimišt
Koiravva (pagin | tehtud radod)
pEi ole vajehtusen ühthevedoid
Koiravva (pagin | tehtud radod)
+
Rivi 6: Rivi 6:
| Flag text = Lodzin flag
| Flag text = Lodzin flag
| Valdkund = Pol'šanma
| Valdkund = Pol'šanma
| Eläjiden lugu = 698,688
| Eläjiden lugu = 696,503
| Voz' = 2016
| Voz' = 2017
| Pind = 293.25
| Pind = 293.25
| Fail = Pałac Izraela Poznańskiego Łódź front.JPG
| Fail = Pałac Izraela Poznańskiego Łódź front.JPG
| Pämez' = Hanna Zdanovska (2010-)
| Pämez' = Hanna Zdanovska (2010—)
| Telefonkod = +48-42
| Telefonkod = +48-42
| Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2
| Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2
}}
}}
'''Lodz'''' ([[pol'šan kel'|pol'š]].: ''Łódź'' [wut͡ɕ] «veneh», [[jidiš]]: לאדזש‎, vepsän kirjamil ''Lodž'') om lidn [[Pol'šanma]]n keskuses. Se om koumanz' surtte lidn valdkundas, [[Lodzin sodaveikund]]an pälidn.
'''Lodz'''' ({{lang-pl|Łódź}} [wut͡ɕ] «veneh», [[jidiš]]: לאדזש‎, vepsän kirjamil ''Lodž'') om lidn [[Pol'šanma]]n keskuses. Se om koumanz' surtte lidn valdkundas, [[Lodzin sodaveikund]]an pälidn.


== Istorii ==
Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1332 peneks küläks latiniženke ''Lodzia''-nimenke. Vl 1423 se sai lidnan oiktusid. Vozil 1945-1948 lidn tegi valdkundan pälidnan funkcijoiden mödhe, sikš miše [[Varšav]] oli muretud [[Toine mail'man soda|Toižen mail'man sodan]] toriden jäl'ghe. Vhesai 1990 Lodz' oli tekstil'tegimišton keskuseks. Vodele 2009 läz tuhad verazmaižid investirujid tuliba lidnha, mail'man elektronižed da IT-kompanijad sauvoiba ofisoid täs (oz. indine [[Infosys]]).
Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1332 peneks küläks latiniženke ''Lodzia''-nimenke. Vl 1423 se sai lidnan oiktusid. Vozil 1945—1948 lidn tegi valdkundan pälidnan funkcijoiden mödhe, sikš miše [[Varšav]] oli muretud [[Toine mail'man soda|Toižen mail'man sodan]] toriden jäl'ghe.


Vhesai 1990 Lodz' oli tekstil'tegimišton keskuseks. Vodele 2009 läz tuhad verazmaižid investirujid tuliba lidnha, mail'man elektronižed da IT-kompanijad sauvoiba ofisoid täs (oz. indine [[Infosys]]).
Lidn seižub 164..284 m korktusil valdmeren pindal päl, peniden jogiden randoil. Nene 19 joged mülüdas [[Vart]]an ([[Oder]]an oiged ližajogi) i [[Visl]]an basseinoihe. Matkad [[Varšav]]hasai om 120 km pohjoižpäivnouzmha.


== Geografijan andmused ==
Lidn sijadase 164..284 m korktusil valdmeren pindal päl, peniden jogiden randoil. Nene 19 joged mülüdas [[Vart]]an ([[Oder]]an oiged ližajogi) i [[Visl]]an basseinoihe. Matkad [[Varšav]]hasai om 120 km pohjoižpäivnouzmha.

Klimat om [[ven vö|ven]] kontinentaline. Heinkun lämuz +18,9 C°, vilukun −1,5 C°, voden keskmäine lämuz +8,6 C°. Paneb sadegid 582 mm vodes, enamba heinkus — 90 mm.

== Eläjad da transport ==
Vl 1988 ristitišt oli kaikiš suremb — 854 tuhad eläjid. Vl 2014 eläjiden lugu oli 706 004 ristitud. Ristitišt poleneb radotomuden tagut da Pol'šanman pälidnan lähembusen taguiči.
Vl 1988 ristitišt oli kaikiš suremb — 854 tuhad eläjid. Vl 2014 eläjiden lugu oli 706 004 ristitud. Ristitišt poleneb radotomuden tagut da Pol'šanman pälidnan lähembusen taguiči.

Avtobusad da tramvaid oma kundaližeks transportaks lidnas. Elektrojonused ühtenzoittas lidnad ezilidnoidenke. Kaks' päraudtestancijad om olmas: Lodz'-Fabričnai ({{lang-pl|Łódź Fabryczna}}, manalaine) i Lodz'-Kalisk ({{lang-pl|Łódź Kaliska}}). Rahvahidenkeskeine civiline Lodz'-lendimport (ende Lüblinek, ''LCJ'') sijadase 6 km suvipäivlaskmha lidnan keskusespäi, tehtas reisid [[Münhen]]ha, Surhe Britanijha, čarterreisid Keskmeren lebutahoiže.


== Irdkosketused ==
== Irdkosketused ==
* [http://www.uml.lodz.pl/ Lodz'-lidnan ohjastusen oficialine sait.] {{ref-pl}} {{ref-en}}
* [http://www.uml.lodz.pl/ Lodz'-lidnan ohjastusen oficialine sait (''uml.lodz.pl'').] {{ref-pl}} {{ref-en}}
{{Commons|Łódź}}
{{Commons|Łódź}}



Vajehtuz 3. Keväz’ku 2018, kell 18:28

Lodz'
Łódź
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Pol'šanma
Eläjiden lugu (2017) 696,503 ristitud
Pind 293,25 km²
Lodz' Łódź
Pämez' Hanna Zdanovska (2010—)
Telefonkod +48−42
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2


Lodz' (pol'š.: Łódź [wut͡ɕ] «veneh», jidiš: לאדזש‎, vepsän kirjamil Lodž) om lidn Pol'šanman keskuses. Se om koumanz' surtte lidn valdkundas, Lodzin sodaveikundan pälidn.

Istorii

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1332 peneks küläks latiniženke Lodzia-nimenke. Vl 1423 se sai lidnan oiktusid. Vozil 1945—1948 lidn tegi valdkundan pälidnan funkcijoiden mödhe, sikš miše Varšav oli muretud Toižen mail'man sodan toriden jäl'ghe.

Vhesai 1990 Lodz' oli tekstil'tegimišton keskuseks. Vodele 2009 läz tuhad verazmaižid investirujid tuliba lidnha, mail'man elektronižed da IT-kompanijad sauvoiba ofisoid täs (oz. indine Infosys).

Geografijan andmused

Lidn sijadase 164..284 m korktusil valdmeren pindal päl, peniden jogiden randoil. Nene 19 joged mülüdas Vartan (Oderan oiged ližajogi) i Vislan basseinoihe. Matkad Varšavhasai om 120 km pohjoižpäivnouzmha.

Klimat om ven kontinentaline. Heinkun lämuz +18,9 C°, vilukun −1,5 C°, voden keskmäine lämuz +8,6 C°. Paneb sadegid 582 mm vodes, enamba heinkus — 90 mm.

Eläjad da transport

Vl 1988 ristitišt oli kaikiš suremb — 854 tuhad eläjid. Vl 2014 eläjiden lugu oli 706 004 ristitud. Ristitišt poleneb radotomuden tagut da Pol'šanman pälidnan lähembusen taguiči.

Avtobusad da tramvaid oma kundaližeks transportaks lidnas. Elektrojonused ühtenzoittas lidnad ezilidnoidenke. Kaks' päraudtestancijad om olmas: Lodz'-Fabričnai (pol'š.: Łódź Fabryczna, manalaine) i Lodz'-Kalisk (pol'š.: Łódź Kaliska). Rahvahidenkeskeine civiline Lodz'-lendimport (ende Lüblinek, LCJ) sijadase 6 km suvipäivlaskmha lidnan keskusespäi, tehtas reisid Münhenha, Surhe Britanijha, čarterreisid Keskmeren lebutahoiže.

Irdkosketused



Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused
Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin)
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.