Titan (himine element): Erod versijoiden keskes

Südäimišt om heittud Ližatud südäimišt

Pandud

Vajehtuz 7. Kül’mku 2018, kell 20:20

22	0 0 0 2 10 8 2
Ti 47,88
Titan

Titan (Ti — titanium latinan kelel) om 22nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om nelländen gruppan laptalagruppas, tabluden nelländes periodas.

Titan om levitadud Man kores, 0,57% massan mödhe. Vl 1791 anglijalaine Uil'jam Gregor-mineralog i vl 1795 saksalaine Martin Klaprot-himik avaižiba titanan oksidad (TiO₂), Klaprot nimiti elementan titanaks amuižgrekan mifologijan titanad-personažiden mödhe. Vl 1825 ročilaine Jens Jakob Bercelius-himik sai elementarišt titanad ezmäižen kerdan. Vl 1910 amerikalaine Uden Zelandijan augotižlibundanke Met'ju Hanter-metallurg sai puhtast titanad (99,9%).

Metall om inertine fiziologižikš, hot' sen pölü om kancerogenine.

Fizižed ičendad

Titan om kebn hobedaižvauged metall, korrozijanvastaine lujas. Om paramagnetikaks enamba 73 K lämudel. Elementan pölü voib poukahtuda, piskuižed paladas. Oleskeleb kahtes kristalližes modifikacijas. Kristalline segluz om geksagonaline edel 883 C°, sen lämudel puhtaz titan vajehtab seglust kubižhe. Metall om varmed teraraudan kartte, no 45% kebnemb.

Atommass — 47,88. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 4,54 g/sm³. Suladandlämuz — 1941 K (1668 C°). Kehundlämuz — 3560 K (3287 C°).

Londuseline titan kogoneb vides stabiližes izotopaspäi: ⁴⁶Ti (7,95%), ⁴⁷Ti (7,75%), ⁴⁸Ti (73,45%), ⁴⁹Ti (5,51%), ⁵⁰Ti (5,34%). Tetas 21 ratud radioaktivišt izotopad 38..45, 51..63 atommassanke, i 2 izomärad (43m1 i 43m2), niiden keskes kaikiš hätkemb om ⁴⁴Ti 60 vot pol'čihodamižen pordonke.

Kävutand

Ottas kävutamižhe metallurgijan ühthesuladusiš, luiden i hambhiden vajehtimeks, juvelirtegesikš, gazoiden absorbirujaks sädamha vakuumad. Vauged titanan dioksid (TiO₂) kävutase levedas mujuikš (titanan kulutamižen koume videndest), bumagan i plastikan tehmižes (titanan mail'man kulutamižen koumandez).

Titanan dioksidan mail'man tehmine oli 4,5 mln tonnoid vl 2002, kaikiš znamasižembad varad oma Kitaiš i Venämas (järed löudmižsija läz Uhtad). Mail'man arv oli US$5,9..6 kilogrammas vn 2014 vilukul.

Irdkosketused

Titan (himine element) Vikiaitas

@@ Rivi 3: / Rivi 3: @@
 '''Titan''' (''Ti'' — ''titanium'' latinan kelel) om 22nz' himine element [[Himižiden elementoiden periodine tablut|himižiden elementoiden periodižes tabludes]]. Sen sijaduz om nelländen gruppan laptalagruppas, tabluden nelländes periodas.
-Titan om levitadud Man kores, 0,57% massan mödhe. Mail'man arv om US$5,9..6 kilogrammas (vn 2014 viluku). Vl 1825 ročilaine Jens Jakob Bercelius-himik sai elementarišt titanad ezmäižen kerdan. Vl 1910 amerikalaine Uden Zelandijan augotižlibundanke Met'ju Hanter-metallurg sai puhtast titanad (99,9%).
+Titan om levitadud Man kores, 0,57% massan mödhe. Vl 1791 anglijalaine Uil'jam Gregor-mineralog i vl 1795 saksalaine Martin Klaprot-himik avaižiba titanan oksidad (TiO<sub>2</sub>), Klaprot nimiti elementan titanaks amuižgrekan mifologijan [[titanad]]-personažiden mödhe. Vl 1825 ročilaine Jens Jakob Bercelius-himik sai elementarišt titanad ezmäižen kerdan. Vl 1910 amerikalaine Uden Zelandijan augotižlibundanke Met'ju Hanter-metallurg sai puhtast titanad (99,9%).
+Metall om inertine fiziologižikš, hot' sen pölü om kancerogenine.
 == Fizižed ičendad ==
-Titan om kebn hobedaižvauged [[metall]] i oleskeleb kahtes kristalližes modifikacijas. Om paramagnetikaks enamba 73 K lämudel. Elementan pölü voib poukahtuda, piskuižed paladas.
+Titan om kebn hobedaižvauged [[metall]], korrozijanvastaine lujas. Om paramagnetikaks enamba 73 K lämudel. Elementan pölü voib poukahtuda, piskuižed paladas. Oleskeleb kahtes kristalližes modifikacijas. Kristalline segluz om geksagonaline edel 883 C°, sen lämudel puhtaz titan vajehtab seglust kubižhe. Metall om varmed [[teraz|teraraudan]] kartte, no 45% kebnemb.
+Atommass — 47,88. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 4,54 g/sm³. Suladandlämuz — 1941 K (1668 C°). Kehundlämuz — 3560 K (3287 C°).
+Londuseline titan kogoneb vides stabiližes [[izotop]]aspäi: <sup>46</sup>Ti (7,95%), <sup>47</sup>Ti (7,75%), <sup>48</sup>Ti (73,45%), <sup>49</sup>Ti (5,51%), <sup>50</sup>Ti (5,34%). Tetas 21 ratud radioaktivišt izotopad 38..45, 51..63 atommassanke, i 2 izomärad (43m1 i 43m2), niiden keskes kaikiš hätkemb om <sup>44</sup>Ti 60 vot pol'čihodamižen pordonke.
+== Kävutand ==
-Atommass — 47,88. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 4,54 g/sm³. Suladandlämuz — 1933±20 K. Kehundlämuz — 3560 K.
+Ottas kävutamižhe metallurgijan ühthesuladusiš, luiden i hambhiden vajehtimeks, juvelirtegesikš, gazoiden absorbirujaks sädamha vakuumad. Vauged titanan dioksid (TiO<sub>2</sub>) kävutase levedas mujuikš (titanan kulutamižen koume videndest), bumagan i plastikan tehmižes (titanan mail'man kulutamižen koumandez).
+Titanan dioksidan mail'man tehmine oli 4,5 mln tonnoid vl 2002, kaikiš znamasižembad varad oma Kitaiš i Venämas (järed löudmižsija läz [[Uht]]ad). Mail'man arv oli US$5,9..6 kilogrammas vn 2014 vilukul.
-Londuseline titan kogoneb vides stabiližes [[izotop]]aspäi: <sup>46</sup>Ti (7,95%), <sup>47</sup>Ti (7,75%), <sup>48</sup>Ti (73,45%), <sup>49</sup>Ti (5,51%), <sup>50</sup>Ti (5,34%).
 == Irdkosketused ==
@@ Rivi 19: / Rivi 26: @@
 {{Periodine tablut}}
-{{stub}}
 [[Kategorii:Himižed elementad kirjamišton mödhe]]