Maskat: Erod versijoiden keskes

Maskat
مسقط *(Maskat)*
	Flag;
Valdkund	Oman
Eläjiden lugu (2017)	1,720,000 ristitud
Pind	3,797 km²
Telefonkod	+968
Aigvö	UTC+4

Sirvi ajalugu interaktiivselt

← Vanhemb vajehtuz Udemb vajehtuz→

Südäimišt om heittud Ližatud südäimišt

VisuaalneVikitekst

Pandud

Vajehtuz 27. Viluku 2019, kell 18:29

Maskat (arab.: مسقط Maskat) om Omanan pälidn da kaikiš suremb lidn. Se om mugažo ühtennimižen agjan pälidn. Maskat om meriport Omanan lahten randal.

Istorii

Torguindmeriport om tetab 1. voz'sadaspäi meiden erad. Erazvuiččil pordoil mülüi Persijan i Ottomanan imperijoihe, oli Portugalijan i Suren Britanijan kolonijan palaks.

Maskat šingotase torguindal, meriportal i kivivoil.

Geografijan andmused

Lidn sijadase Arabijan pol'sarel, valdkundan pohjoižpäivnouzmaižel mererandal, 69 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Lidnfartaloiden territorii — 273,9 km².

Maskatan agj jagase 6 provincijha (vilajetha).

Eläjad

Vn 2015 semendkul eläjiden lugu oli 1 288 330 ristitud, valdkundan koumandez. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'. 17. voz'sadaspäi se ližadub znamasižes märas Indijan i Pakistanan eläjil, hö ratas inžiniringan kompanijoiš, sauvondsarakos i torguindas.

Päuskond om islam, toižile religijoile voib panda pühäpertid (induizm, hristanuskond), no ei sa lugeta pühäpaginoid toižiš sijiš.

Galerei

Vanh lidn
Maskatan Verajiden muzei
Kunigahan operan sauvuz

Kunigahan operan sauvuz
Viktorijan mererandišt Kabus-sultanan portas (2012)
Rahvahidenkeskeižen lendimportan ühthine nägu

Irdkosketused

Lidnan municipalitetan oficialine sait (mm.gov.om). (arab.) (angl.)

Maskat Vikiaitas

	Azijan pälidnad
	Abu Dabi \| Amman \| Ankar \| Astan \| Ašhabad \| Bagdad \| Baku \| Bandar Seri Begavan \| Bankok \| Beirut \| Biškek \| Dakk \| Damask \| Dili \| Doh \| Džakart \| Dušanbe \| El' Kuveit \| Hanoi \| Islamabad \| Jerevan \| Jerusalim \| Kabul \| Katmandu \| Kuala Lumpur \| Male \| Manam \| Manil \| Maskat \| Naip'jido \| Nikosii \| Pekin \| Phen'jan \| Pnompen' \| Rijad \| Sanaa \| Seul \| Singapur \| Šri Džajavardenepura Kotte \| Taškent \| Tbilis \| Tehran \| Thimphu \| Tokio \| Ulanbatar \| Uz' Deli \| V'jent'jan

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.

@@ Rivi 17: / Rivi 17: @@
 '''Maskat''' ({{lang-ar|مسقط}} ''Maskat'') om [[Oman]]an pälidn da kaikiš suremb lidn. Se om mugažo ühtennimižen agjan pälidn. Maskat om meriport [[Omanan laht]]en randal.
+== Istorii ==
-Torguindmeriport om tetab 1. voz'sadaspäi meiden erad. Maskat šingotase torguindal, meriportal i kivivoil.
+Torguindmeriport om tetab 1. voz'sadaspäi meiden erad. Erazvuiččil pordoil mülüi Persijan i Ottomanan imperijoihe, oli Portugalijan i Suren Britanijan kolonijan palaks.
+Maskat šingotase torguindal, meriportal i kivivoil.
+== Geografijan andmused ==
 Lidn sijadase [[Arabijan pol'sar'|Arabijan pol'sarel]], valdkundan pohjoižpäivnouzmaižel mererandal, 69 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Lidnfartaloiden territorii — 273,9 km².
 Maskatan agj jagase 6 provincijha (vilajetha).
+== Eläjad ==
-Vn 2015 semendkul eläjiden lugu oli 1 288 330 ristitud, valdkundan koumandez. Päuskond om [[islam]], toižile religijoile voib panda pühäpertid (induizm, hristanuskond), no ei sa lugeta pühäpaginoid toižiš sijiš.
+Vn 2015 semendkul eläjiden lugu oli 1 288 330 ristitud, valdkundan koumandez. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'. 17. voz'sadaspäi se ližadub znamasižes märas [[Indii|Indijan]] i [[Pakistan]]an eläjil, hö ratas inžiniringan kompanijoiš, sauvondsarakos i torguindas.
+Päuskond om [[islam]], toižile religijoile voib panda pühäpertid (induizm, hristanuskond), no ei sa lugeta pühäpaginoid toižiš sijiš.
 == Galerei ==