Dili: Erod versijoiden keskes

Dili
Díli
Valdkund	Päivnouzmaine Timor
Eläjiden lugu (2015)	222,323 ristitud
Pind	48,27 km²
Telefonkod	+670-
Aigvö	UTC+9

Sirvi ajalugu interaktiivselt

← Vanhemb vajehtuz Udemb vajehtuz→

Südäimišt om heittud Ližatud südäimišt

VisuaalneVikitekst

Pandud

Vajehtuz 17. Semendku 2021, kell 14:44

Dili (tetum. i port.: Díli) om Päivnouzmaižen Timoran pälidn, kaikiš suremb lidn da meriport. Se om valdkundan üläopendusen keskuz, Dilin ümbrikon administrativine keskuz mugažo.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud vl 1520 portugalijalaižil. Se oli Portugaline Timor-kolonijan keskuseks vspäi 1769. Sai oficiališt lidnan statusad vl 1864.

Toižen mail'man sodan aigan meriport i lendimport oliba okkupiruidud Japonijal (19.02.1942 — 26.09.1945). Äi kolonialižid pertid om kaičenus vn 1999 lidnan murendushe kacmata Indonezijan armijal. Vspäi 2002 Dili om ripmatoman valdkundan pälidnaks.

Dili šingotase pälidnan funkcijoil. Lidnan generaline plan om sätud.

Geografijan andmused

Lidn sijadase valdkundan pohjoižes, Timor-saren pohjoižel randal, Savu-meren pohjoižpäivnouzmaižen čogan randištol, 11 m ü.m.t. keskmäižel korktusel.

Vn 2010 Timoran rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 193 563 ristitud.

Homaičendad

Dili Vikiaitas

	Azijan pälidnad
	Abu Dabi \| Amman \| Ankar \| Astan \| Ašhabad \| Bagdad \| Baku \| Bandar Seri Begavan \| Bankok \| Beirut \| Biškek \| Dakk \| Damask \| Dili \| Doh \| Džakart \| Dušanbe \| El' Kuveit \| Hanoi \| Islamabad \| Jerevan \| Jerusalim \| Kabul \| Katmandu \| Kuala Lumpur \| Male \| Manam \| Manil \| Maskat \| Naip'jido \| Nikosii \| Pekin \| Phen'jan \| Pnompen' \| Rijad \| Sanaa \| Seul \| Singapur \| Šri Džajavardenepura Kotte \| Taškent \| Tbilis \| Tehran \| Thimphu \| Tokio \| Ulanbatar \| Uz' Deli \| V'jent'jan

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.

@@ Rivi 17: / Rivi 17: @@
 '''Dili''' ([[tetuman kel'|tetum]]. i {{lang-pt|Díli}}) om [[Päivnouzmaine Timor|Päivnouzmaižen Timoran]] pälidn, kaikiš suremb lidn da meriport. Se om valdkundan üläopendusen keskuz, [[Dilin ümbrik]]on administrativine keskuz mugažo.
+== Istorii ==
 Eländpunktan aluz om pandud vl 1520 portugalijalaižil. Se oli Portugaline Timor-kolonijan keskuseks vspäi 1769. Sai oficiališt lidnan statusad vl 1864.
-[[Toine mail'man soda|Toižen mail'man sodan]] aigan meriport i lendimport oliba okkupiruidud Japonijal (19.02.1942 — 26.09.1945). Vspäi 2002 Dili om ripmatoman valdkundan pälidnaks.
+[[Toine mail'man soda|Toižen mail'man sodan]] aigan meriport i lendimport oliba okkupiruidud Japonijal (19.02.1942 — 26.09.1945). Äi kolonialižid pertid om kaičenus vn 1999 lidnan murendushe kacmata Indonezijan armijal. Vspäi 2002 Dili om ripmatoman valdkundan pälidnaks.
+Dili šingotase pälidnan funkcijoil. Lidnan generaline plan om sätud.
+== Geografijan andmused ==
 Lidn sijadase valdkundan pohjoižes, Timor-saren pohjoižel randal, [[Savu (meri)|Savu-meren]] pohjoižpäivnouzmaižen čogan randištol, 11 m ü.m.t. keskmäižel korktusel.