Torii: Erod versijoiden keskes
Südäimišt om heittud Ližatud südäimišt
p r2.6.5) (Bot ližazi: ka:თორიუმი |
p r2.6.6) (Bot ližazi: br:Toriom |
||
| Rivi 34: | Rivi 34: | ||
[[bg:Торий]] |
[[bg:Торий]] |
||
[[bn:থোরিয়াম]] |
[[bn:থোরিয়াম]] |
||
[[br:Toriom]] |
|||
[[bs:Torij]] |
[[bs:Torij]] |
||
[[ca:Tori]] |
[[ca:Tori]] |
||
Vajehtuz 3. Keväz’ku 2013, kell 19:02
Torii (Th) om 90nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes.
Torii om lujas harv londuses. Se om jüged pehmed tagokaz notked radioaktivine hahk metall, aktinoid. Nügüd tetas necen elementan 30 izotopad.
Avaidusen istorii da nimi
Torijad ezmäižen kerdan sai vl. 1828 ročilaine himik J. Bercelius. Element om nimitadud skandinavižen Tor-jumalan muštoks.
Löudmižsijad
Torijad om 12 mineraloiš.
Torijan löudmižsijid om Avstralijas, Indijas, Norvegijas, AÜV, Kanadas, SAT, Brazilijas, Pakistanas, Malaizijas, Šri-Lankas da Kirgizstanas.
Kävutamine
Torii kävutadas tobjimalaz atomenergetikas, mugažo elektronikas da metallurgijas.
Päandmused
Atommass - 232,0381. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) - 11,78 g/sm³. Suladandlämuz - 2028 K. Kehundlämuz - 5060 K.
Irdkosketused
 |
Torii Vikiaitas |
|
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |