Stambul

Stambul
İstanbul

Valdkund	Turkanma
Eläjiden lugu (2019)	15,519,267 ristitud
Pind	5,461 km²
Pämez'	Ekrem Imamoglu (sulaku 2019—. Ekrem İmamoğlu)
Telefonkod	+90−212 (evropine pala). +90−216 (azijalaine pala)
Aigvö	UTC+3

Lidnan-agjan transportine kart (2014)

Stambul (turk.: İstanbul [isˈtambuɫ], ende Vizantii i Konstantinopol' mugažo) om Turkanman kaikiš suremb lidn da agj, sen kaikiš znamasižemb port, kul'turan da ižandusen keskuz. Valdkundan kaikutte videnz' ristit eläb neciš lidnas. Evropan kaikiš suremb lidn ku lugeda molembid paloid.

Istorii

Kaikiš amuižembad eländpunktad lidnan territorijal oliba neolital völ, vl 6700 EME. Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud vl 667 EME kuti Vizantii. Dokumentiruidud lidnan istorii zavodiše vl 659 e.m.e., konz amuižgrekalaižed tuliba azijalaižhe palaha.

Rimalaine Konstantin I Sur'-imperator sirdi imperijan pälidnad sihe vl 330 meiden erad, udesnimitihe Vizantii-lidnad ezmäi Uz' Rim, no pigai nimitaškanzihe Konstantinopolikš (turk.: Konstantiniyye) imperatoran oiktastuseks. Lidn oli Vizantijan i Osmanan imperijoiden pälidnaks. Lidn vajehti oficiališt nimitust vaiše vl 1930, hot' läz nügüdläine Istinpolin-nimi oli olmas araban keles 15. voz'sadaspäi. Edeline nimituz kaičese grekan keles.

Geografijan andmused

Stambul om transkontinentaline, se sijadase Bosfor-sal'men molembil randoil, üks' pala om Evropas, toine — Azijas, 0..537 m korktusil, 30 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Sal'men randad ühtenzoittas sildoil da raudtetonnelil.

Tobmuz

Edeline lidnan pämez' oli Mevlüt Uisal (sügüz'ku 2017 — keväz'ku 2019).

Transport

Avtobusad, tramvai, vezitransport, metropoliten (kebn metro vspäi 1989, manalaine pala vspäi 2000, 6 jonod, 89 stancijad, 115 km raudted) i funikulör (vspäi 1875), ezilidnjonused i taksid oma kundaližeks transportaks lidnas da sen ümbrištos. Järedad jügumeriportad ratas lidnas, om meriavtobusad stancijoidenke passažiroiden täht. Kaks' päraudtestancijad: Haidarpašan Azijas i Sirkedži evropižes palas.

Rahvahidenkeskeine civiline Stambul-lendimport (IST, 52,5 mln passažiroid vl 2019) radab vn 2018 redukuspäi, se sijadase 35 km lodeheze lidnan keskusespäi. Tehtas reisid Evrazijadme i Pohjoižafrikan järedoihe lidnoihe, mugažo Turkanmadme, om reisid AÜV:oihe i Afrikadme.

Sebruzlidnad

• Kazahstan Almati, Kazahstan (vspäi 1998)
• Jordanii Amman, Jordanii (1997)
• Tailand Bankok, Tailand (2009)
• Ispanii Barselon, Ispanii (1997)
• Livan Beirut, Livan (2010)
• Livii Bengazi, Livii (2013)
• Saksanma Berlin, Saksanma (1989)
• Sirii Damask, Sirii (2006)
• Indonezii Džakart, Indonezii (2007)
• Saudan Arabii Džidd, Saudan Arabii (1984)
• Malaizii Džohor Baru, Malaizii (1983)
• Dubai, Araban Ühtenzoittud Emiratad (1997)
• Albanii Durres, Albanii (1998)
• Bolgarii Filipe, Bolgarii (2001)
• Kitai Guančžou, Kitai (2012)
• Hartum, Sudan (2001)
• AÜV Hjuston, Tehas, Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad (1988)
• Egipt Kair, Egipt (1988)
• Venäma Kazan', Tatarstan, Venälaine Federacii (2002)
• Romanii Konstanc, Romanii (2001)
• Saksanma Köl'n, Pohjoine Rein da Vestfalii, Saksanma (1997)
• Pakistan Lahor, Pakistan (1975)
• Turkmenistan Mari, Turkmenistan (1994)
• Meksik Mehiko, Meksik (2010)
• Ndžamen, Čad (2014)
• Ukrain Odess, Ukrain (1997)
• Kirgizstan Oš, Kirgizstan (1998)
• Venäma Piter, Venäma (1990)
• Korejan Tazovaldkund Pusan, Korejan Tazovaldkund (2008)
• Marok Rabat, Marok (1991)
• Brazilii Rio-de-Žaneiro, Brazilii (1965)
• Bosnii da Gercegovin Sarajevo, Bosnii da Gercegovin (1997)
• Japonii Simonoseki, Japonii (1972)
• Pohjoižmakedonii Skopje, Pohjoižmakedonii (2003)
• Kitai Šanhai, Kitai (1997)
• Gruzii Tbilis, Gruzii (2016)
• Iran Tebriz, Iran (2010)
• Tunis, Tunis (2010)
• Italii Venecii, Italii (2007)

Irdkosketused

• Stambul-municipalitetan oficialine portal (ibb.gov.tr). (turk.) (angl.)
• Stambulan gubernatoran ohjastusen oficialine portal (istanbul.gov.tr). (turk.)