Torii

Torii kapsulas.

90	2 10 18 32 18 8 2
Th 232,0377
Torii

Torii (Th — thorium latinan kelel) om 90nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes.

Element om harv Man kores, 8..13 grammad tonnas. Ročilaine Jöns Bercelius-himik sai torijad ezmäižen kerdan vl 1828. Metall om nimitadud skandinavižen Tor-jumalan oiktastuseks.

Fizižed ičendad

Torii om jüžmak pehmed tagokaz notked vähänradioaktivine hahk metall, aktinoid. Kristalline segluz om kubine.

Atommass — 232,0377. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 11,78 g/sm³. Suladandlämuz — 2023 K. Kehundlämuz — 5061 K.

Vl 2012 tetas necen elementan 30 izotopad 209..238 atommassanke, mugažo koume izomärad. Kaikiš hätkemban eläjan torii-232-izotopan pol'čihodamižen pord om 14,05 milliardad vot, läz kaik londuseline torii kogoneb sišpäi (99,98%), völ 0,02% — ²³⁰Th (T_½=75400 vot).

Himižed ičendad

Reagiuib huldutamižes nenidenke substancijoidenke: vezinik i galogenad, rik, azot, ola, alüminii. Muigotandmär om +4..+1. Ei ole rekcijoid sapižidenke muglidenke. Voib segoitada koncentriruidud sol- i azotmuiktusihe ftoran ionan olemiženke.

Kävutand

Torii kävutase atomenergetikas tobjimalaz, mugažo elektronikas i metallurgijas. Ezmäine atomreaktor torijan ciklanke radaškanzi AÜV:oiš vl 1962, Nju Jorkan pohjoižes ezilidnas.

Om torijad 12 mineraloiš, niiden löudmižsijad sijadasoiš neniš valdkundoiš (enamba 100 tuhad tonnoid vl 2014): Indii, Brazilii, Avstralii, AÜV, Egipt, Turkanma, Venesuel, Kanad, Venäma, SAT, Kitai, Pohjoižen Evropan valdkundad. Sadas mametalloidenke mugažo. Vl 2014 torijan kivendon (monacit) koncentratan mail'man samine oli 2700 tonnad. Vn 2012 sügüz'kul metall maksoi 68 US$ kilogrammas AÜV:oiš i 153 US$ kilogrammas Francijas.

Irdkosketused

• Torii webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz torijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)