Vitebsk

	Vitebsk
Eläjiden lugu	367 773
Pind	124,54 км²

Vitebsk (vaugedvenäkelel: Вiцебск, venäkelel: Витебск) om lidn Vaugedvenäman homendezbokas, Vitebskan agjan da Vitebskan rajonan adminisrativine keskuz. Eläjiden lugu - 367,7 tuhad rustitud (2012), pind — 124,538 km².

Sijadase agjan päivnouzmaižes palas Päivlaskmaine Dvin-jogel. Se om Vaugedvenäman toine kaikiš amuižemb lind Polockan jäl'ghe i koumanz' ristituiden lugun mödhe.

Ičeze nimen Vitebsk otab Vit'b-jogespäi, kudamban suhu lidnan aluz om pandud.

Ristitišt [redaktiruida]

Vitebskan administrativine jagand

Pord	1785	1808	1825	1860	1897	1920	1926	1939	1944
Tuhad mest	10	10,5	16,9	29,5	65,9	82,5	98,8	167,3	104,8
Pord	1955	1959	1970	1979	1986	1989	1998	2008	2009
Tuhad mest	129,8	148,3	230,8	300,8	346,5	350	358,4	348,9	347,5

Administrativiž-territorialine jagand [redaktiruida]

Vitebsk jadase koumeks rajonaks: Železnodorožnii, Oktäbrin i Pervomaiskii.

Železnodorožnii rajon sijadase lidnan päivlaskmaižes palas Päivlaskmaižen Dvinan oiktal randal. Rajonan territorijal keskendab lidnan tegimišton znamasine pala: ratas 25 tegimištedheotandad, 34 kohenduz-sauvondorganizacijad, kommunaližen ižandusen organizacijad, 20 transport- i sidoorganizacijad, raudte- da avtobusvokzalad.

Oktäbrin rajon om lidnan istorine, kul'turine i tegimištkeskuz. Territorii otab pindan enamb, mi 3500 ha. Sijadase lidnan homendezbokas. Rajonan eländmassivad ühtištoittas nell' prospektad i enamb 298 irdad da kujod, kudambiden piduz om enamb 300 km. 1999 vn rahvahanlugemižen mödhe rajonas elädas 129 137 ristitud.

Pervomaiskii rajon kogoneb kahtes sures palaspäi, kudambad sijadase Päivlaskmaižen Dvinan i Lučosan randoidme lidnan suvipalas. Se om Vitebskan kaikiš tobjemb rajon. Ristitišt om läz 180 tuhad mest. Om tehtud 19. heinkun 1940 vl.

Mel'hetartuižed faktad [redaktiruida]

28. heinkun 1812 vl anastadud Vitebskas Napoleon päti tactä kampanii, miše antta lebu ičeze armijale i järgeta azjad Pal'šanmas. No Venäman armijoiden ühtištoitusen Smolenskas elokun 3-nden päivän tagut hänele tehtihe vajehtada planad i jatkta mänend Moskvaha.
Semendkus 1820 i elokus 1824 vozil Vitebskan kal't ajeli A.S. Puškin küksushe Odessaha i tagaze. Vitebskas om Puškinan mustpacaz (skul'ptor — I. Kazak, arhitektor — V. Jagodnickii), kudamb sijadase hänen nimen irdal.
Vl 1828 Vitebskas olehti N. Gogol'.
Vl 1866 oli avaitud ezmäine naižiden gimnazii, a vl 1874 oli tehtud lekariden tedosebr.
Vozil 1892—1900 läz Vitebskad eli pirdai Il'ja Repin.
Vl 1887 Vitebskaha oli sündnu pirdai Mark Šagal. Vitebskan mel'kuva putub hänen kuvil ani paksus. Johtutesed laps'aigan lidnan polhe oliba hengaitesen pirdajan täht.
Heinkun 1895 vl ezmäine naine-parašütist O.M. Drevnickaja tegi Vitebskas ičeze ezmäižen hüpähtusen.
Vl 1927 lidnalaižes teatras еzini V.V. Majakovskii runoid lugemas.
Vhesai 2010 Vitebskal oli titul "Vaugedvenäman kul'turpälidn".