Jegor'jevsk

Jegor'jevsk
Егорьевск
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Venäma
Eläjiden lugu (2023)	71,322 ristitud
Pind	29 km²
Telefonkod	+7−49 640-x-xx-xx
Avtokod	50, 90, 150, 190, 750
Aigvö	UTC+3 (MSK+0)

Jegor'jevsk (ven.: Его́рьевск) om Venäman lidn Moskvan agjan päivnouzmas. Se om Jegor'jevskan lidnümbrikon (edel vn 2015 kül'mkud — rajonan) administrativižeks keskuseks da palaks.

Istorii[vajehta | vajehtada tekst]

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan kirjutadud purtkiš vl 1462 kuti Visokoje-külä (ven.: Высокое «korged»). Möhemba kätihe küläd Jegorije-Visokoje-žiloks, nimitihe jumalanpertin Jegorii-pühämehen mödhe, hän-žo Jurgii-vägestusenkandai. Žilo sai makundan lidnan statusad vn 1778 kahtendes poles, udesnimitihe Jegor'jev:aks, sid' nügüdläižikš. Šingotihe leibän jogavoččil jarmankoil i kanghiden tehmižel 19. voz'sadaspäi. Raudtesarak tuli lidnha Voskresenskaspäi vl 1869. Saudihe vedenveimen vodele 1877.

Jegor'jevsk šingotase mehanižel tegimel, raudtekaluišton tegimel, maižanduzmašiništon da sen paloiden pästandal^[1], räzintehnižiden tegesiden edheotandal, plastiktegesiden pästandal, sauvondmaterialiden tegimil (laminat, lämuzizoläcii, gazbetonblokad), sömtegimištol (jauhtegim, leibtegim, lihakombinat, kofen pakuindedheotand), kengiden «Kotofei»-edheotandal, «Gedeon Richter»-zell'kompanijan tegimel. Nevondkundaližen aigan tömašinoiden tegim, kanghiden fabrik, nübliden edheotand, omblendfabrik i punümbriradajan kombinat radoiba mugažo.

Geografijan andmused[vajehta | vajehtada tekst]

Lidn sijadase lidnümbrikon lodehes, Meščoran alangišton lodehližel röunal, Guslic-jogen üläjoksmusen randoil (ven.: Гу́слица 36 km pitte, Moskvan hurapol'ne bassein), 150 m ü.m.t. keskmäižel korktusel.

Matkad Moskvan röunhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om sada kilometrad lodeheze orhal, avtotel vai raudtel. Lähembaižed lidnad oma Voskresensk 23 km päivlaskmha-suvipäivlaskmha orhal, 28 km avtotedme vai raudtedme, i Kurovskoje 23 km lodeheze-pohjoižhe orhal, 29 km avtotedme vai raudtedme.

Jegor'jevsk I-raudtestancii radab lidnan lodehes vspäi 1870 (ende muite Jegor'jevsk), Jegor'jevsk II-seižutezpunkt (vspäi 1930) om sen palaks i üks'jäine lidnas passažiroiden täht, lühetas Jegor'jevsk aigplanoiš. Raudtestancii sijadase «Kurovskoje — Voskresensk»-keskustal.

Eläjad[vajehta | vajehtada tekst]

Vl 1897 lidnan ristitišt oli 19 200 eläjad, vl 1939 — 56 314 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 70 081 ristitud, rajonan kaks' koumandest, vn 2021 — 71 686 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli enamba 70 tuhad eläjid vll 1973−2001 (74 200 rist. vl 1992) i om vspäi 2010 (73 766 rist. vl 2018).

Rahvahad (2010): venälaižed — 92,9 %, uzbekad — 2,6 %, toižed rahvahad — 4,5 %.

Ortodoksižen hristanuskondan Eläban Eziauguižen Stroican Mariinskii-naižjumalankodi Stroican päjumalanpertinke, ph. Aleksandr Nevalaižen päjumalanpert' i nell' jumalanpertid^[2] oma olmas lidnas, mugažo vanhuskolaižiden pühäpert'.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma Jegor'jevskan aviatehnine kolledž^[3], Jegor'jevskan tehnikum^[4] i Jegor'jevskan tehnologine institut^[5].

Galerei[vajehta | vajehtada tekst]

Adivpert' (2021)
Ph. Aleksandr Nevalaižen päjumalanpert', vn 2012 nägu
Aviatehnine kolledž (2008)
«Jegor'jevsk»-sportpert'kulu (2013. voz' vai sen aigemba)
Jegor'jevsk II-seižutezpunkt vl 2012

Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]

Irdkosketused[vajehta | vajehtada tekst]

Lidnan da lidnümbrikon tobmuden aluzkundoiden oficialine sait (egoradmin.ru). (ven.)

Jegor'jevsk Vikiaitas

	Moskvan agjan lidnad
	Aprelevk \| Balaših \| Beloozörskii \| Bronnici \| Čehov \| Černogolovk \| Dedovsk \| Dmitrov \| Dolgoprudnii \| Domodedovo \| Drezn \| Dzeržinskii \| Dubn \| Elektrogorsk \| Elektrostal' \| Elektrougli \| Fräzino \| Golicino \| Himki \| Hot'kovo \| Istr \| Ivantejevk \| Jahrom \| Jegor'jevsk \| Kašir \| Klin \| Kolomn \| Korolöv \| Kotel'niki \| Krasnoarmeisk \| Krasnogorsk \| Krasnozavodsk \| Krasnoznamensk \| Kubink \| Kurovskoje \| Likino-Dulövo \| Litkarino \| Lobn' \| Losino-Petrovskii \| Luhovici \| Lüberci \| Mitišči \| Možaisk \| Naro-Fominsk \| Noginsk \| Odincovo \| Orehovo-Zujevo \| Ozöri \| Pavlovskii Posad \| Peresvet \| Podol'sk \| Protvino \| Puščino \| Puškino \| Ramenskoje \| Reutov \| Rošal' \| Ruz \| Sergijev Posad \| Serpuhov \| Solnečnogorsk \| Stupino \| Šatur \| Ščolkovo \| Zaraisk \| Zvenigorod \| Žukovskii \| Taldom \| Vanh Kupavn \| Verei \| Vidnoje \| Visokovsk \| Volokolamsk \| Voskresensk

[1] «Jegor'jevskaja sel'hoztehnika»-kompanijan sait (esht.ru). (ven.)

[2] Jegor'jevskan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

[3] Jegor'jevskan aviatehnižen kolledžan sait (eatkga.ru). (ven.)

[4] Jegor'jevskan tehnikuman sait (егорьевск-техникум.рф). (ven.)

[5] Jegor'jevskan tehnologižen institutan sait (e-stankin.ru). (ven.)

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]