Poznan'
Lidnanznam
|
Flag
|
| Valdkund | Pol'šanma |
| Eläjiden lugu (2023) | 541,316 ristitud |
| Pind | 261,91 km² |
| |
| Pämez' | Jacek Jas'kov'ak (tal'vku 2014—, Jacek Jaśkowiak) |
| Telefonkod | +48−61 |
| Aigvö | tal'vel UTC+1, kezal UTC+2 |
Poznan' (pol'š.: Poznań [ˈpɔznaɲ], saks.: Posen; jidiš: פּױזן, vepsän kirjamil Poizn) om lidn Pol'šanman päivlaskmas. Se om videnz' surtte lidn valdkundas, Suren Pol'šanman sodaveikundan administrativine keskuz.
Istorii[vajehta | vajehtada tekst]
Eländpunktan aluz om pandud 10. voz'sadal. Mainitase ezmäižen kerdan Titmar Merzeburgalaižen aigkirjas (1005). Se sai lidnan oiktusid vl 1253. Poznan' oli Suren Pol'šanman ruhtinazkundan pälidnaks vll 1138−1320. Raudmetallurgijan tegim (rel'soiden pästand) radoi enččes.
Poznan' šingotase «Volkswagen»-koncernan avtotegimel, tatanmaižen «Solaris Bus & Coach»-kompanijan tegimel (avtobusad, tramvaid), sömtegimišton edheotandoil (olud), meblin tehmižel, torguindal da turizmal. Valdkundan kahtenz' znamoičendal raudtesol'm, järed logistine keskuz.
Geografijan andmused[vajehta | vajehtada tekst]
Poznan' sijadase sodaveikundan keskuzpalan lodehes, Vart-jogen randoil, 50..150 m ü.m.t. korktusil.
Klimat om ven, valdmeren i kontinentaližen röunal. Keza om päivoikaz, tal'vaig om pil'vekaz lujas. Voden keskmäine lämuz om +9,4 C°, kezakun-elokun +17,5..+19,5 C°, tal'vkun-uhokun −0,4..+0,9 C°. Ekstremumad oma −28,5 C° (viluku, uhoku) i +38,2 C° (kezaku, heinku). Kezaaigan minimum om +0,5 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +18,1 C° (uhoku). Ei voi panda halad kezakus-elokus. Paneb sadegid 539 mm vodes, enamba heinkus (84 mm), vähemba sügüz'kus-sulakus (31..41 mm kus). Paneb lunt 36 päiväd tal'ves keskmäras, lumikatken korktuz ei ülita nelläd santimetrad, lumi sulab teravas päpaloin. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 67..70 % röunoiš sulakus-elokus, 83..88 % redukus-uhokus.
Tobmuz[vajehta | vajehtada tekst]
Ende lidn jagoihe videks nimitadud rajonaks. Vspäi 2011 Poznan' jagase 42 osedle:ks (osiedle) — territorialižeks lidnanlaptaks.
Edeline lidnan pämez' om Rišard Grobel'ni (Ryszard Grobelny, tal'vku 1998 — tal'vku 2014).
Eläjad[vajehta | vajehtada tekst]
Vl 1939 lidnan ristitišt oli 274 155 eläjad. Vl 2016 lidnan eläjiden lugu oli 541 561 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 590 101 eläjad vl 1990. Kaik 1 029 021 ristitud elädas lidnaglomeracijas 2162 nellikkilometrad pindal (2018).
Poznan' om znamasine opendusen keskuz, kaik om läz 130 tuhad üläopenikoid lidnas. Universitet Adam Mickevičan nimed Poznaniš[1] (37 tuh. üläopenikoid vl 2020, pol'š.: Uniwersytet im. Adama Mickiewicza w Poznaniu) radab lidnas vspäi 1955, sen ühtenzoittud paloiden alusenpanendan voz' om 1919, koumanz' surtte Pol'šanmas.
Transport[vajehta | vajehtada tekst]
Avtobusad i tramvaid oma kundaližeks transportaks lidnas, velosipedoiden kortoman verk radab.
Rahvahidenkeskeine civiline Poznan'-Lavic-lendimport[2] (pol'š.: Port Lotniczy Poznań–Ławica im. Henryka Wieniawskiego, POZ / EPPO, 2,7 mln passažiroid vl 2023) sijadase vides kilometras päivlaskmha lidnan keskuzpalaspäi. Tehtas reisid Suren Britanijan lidnoihe, Evropan surihe lidnoihe, Dubaihe, Ammanha, om sezonižid čarterreisid Keskmeren i Egiptan lebutahoiže.
Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]
- ↑ Universitetan Adam Mickevičan nimed Poznaniš sait (amu.edu.pl). (pol'š.)
- ↑ Rahvahidenkeskeižen Poznan'-Lavic-lendimportan sait (poznanairport.pl). (pol'š.) (angl.)
Irdkosketused[vajehta | vajehtada tekst]
- Lidnan oficialine sait (poznan.pl). (pol'š.) (saks.) (angl.)
 |
Poznan' Vikiaitas |
| Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused | ||
| Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin) | ||