Šokolad

Karktan (mustan) šokoladan n'okuižed

Šokolad om konditerine tegez, kudambad tehtas kakaospäi da toižiš ingridientoišpäi. Kakaon i šokoladan kodima oma Keskuzline da Suvine Amerikad. Šokolad-sana om libub actekoiden nahuatl'-kelespäi i znamoičeb «karged vezi» vai «sadud peksmižel jom».

Sömän kaikiš populärižembiš toižendoišpäi mail'mas.

Kävutand

Ottas kävutamižhe kulinarijas paksus kuti desertan pala — tortad, pudingad, mussad, pirgaižed, paštikod, kan'fetad.

Pästtas šokoladan erazvuiččid toižendoid: ližadusidenke vai ei, erazvuiččel formal, mugažo jomaks maidonke vai palab šokolad. Ližadused oma kofe, etilspirt, kon'jak, vanilin, perč, kuivatud vinmarj, pähkmed, vahläd, cukatad, marjasine džem (keitiž).

Kaičendan strok rippub lämudespäi, kakaon palaspäi, ližadusišpäi, razvdusespäi. Voib olda 12 kuhusai sättujan kaičendan arvoimižiš, +18 C° vai sen madalamba, oiktata päivänvauktuseta. Kožundan dat panese pakuitesel. Vanhtunuden produktan tunduz om vauged kerteh pindal i tahkoil eriližešti.

Istorii

Šokolad-jom om tetab Evropas 1520-nziš vozišpäi, aigan mändes se kändihe karktaspäi magedaks.

Alamalaine Konrad Johannes van Hauten sai patentad kakaovoin kebnas erigoičendas kakaotuhkaspäi vl 1828. Se avaiduz laski sada kovad šokoladad i zavodi nügüd'aigašt pordod desertan istorijas.

Homaičendad

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.