Mine sisu juurde

Bumag

Vikipedii-späi
Labodeh bumagoid
Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Bumag om kuidukaz material mineraližidenke ližadusidenke. Sadas sidä kazmusiden cellülozaspäi, kudamb oleleb verez i toštmižtorhudespäi.

Bumagan ezmäine tegii om kitajalaine Cai Lun'. Vl 105 hän sädi sen kleidüd läbi toižendad bapshaižiden pezoihe kacten. Sil aigalpäi bumagan tehmižen process paremboičese kaikenaigašti, ližaškanzihe trahmalad da mujutimid, mugažo mel, tal'k i kaolin. 11.-12. voz'sadoil bumagan tehmižen tehnologii putui Evropha arabalaižišpäi Ispanijan kal't. Vspäi 1803 kävutadas bumagantegendmašinoid pästmaha bumagod. Vspäi 1857 zavottihe bumagan massižen tehmižen pumaterialaspäi.

Kod ozutab bumagan toštmižümbriradmižen voimust (angl.: paper «bumag»).

Om bumagan erazvuiččid sortuid kävutamha äjil teil: kirjoiden da lugendlehtesiden pästand, kirjutamine, pirdand, pakuitez, pertin elo, čomitesed, bobuštused, sauvondmaterial (špalerad i kleindlent), tegimištladimed (fil'trad, izolätorad), letebumag, indikatorbumag, fotobumag, banknotad.

Sanktuz om bumagan parametraks, märičese grammil nellikmetras. Bumag kadotab vahvut ühten nepstoindan jäl'ghe.

Bumagan otand kävutamižhe toštmižtorhudeks om kožui ekologijanke, sikš miše sen ümbriradmine küzub elektrust kahthe kerdha vähemb, pahoid jändusid — koumhe kerdha vähemb tehmižhe vereses cellülozaspäi rindataden. Bumagan tehmine kazvoi kahthe kerdha polenke jäl'gmäižes kahtes voz'kümnes dokumentoiden elektronižhe pörundha kacmata. Tactud mahushe bumag kadotab kahtes-koumes vodes.

Standart kävutandan pordon klassan mödhe

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Meloitud i melatoi bumag da karton jagadas kävutandan pordon mödhe DIN 6738-standartan mödhe (vspäi 1999):

  • LDK 6-40 — 50 vot da sen enamba;
  • LDK 6-70 — 100 vot da sen enamba;
  • LDK 12-80 — severz'-se sadad vozid da sen enamba;
  • LDK 24-85 — kaikiš lujembad tarbhaičendad.