Bumag

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Labodeh bumagoid.
Disambig gray.svg Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Bumag om kuidukaz material mineraližidenke ližadusidenke. Sidä sadas kazmusiden cellülozaspäi, kudamb om verez i toštmižtorhudespäi.

Bumagan ezmäine tegii om kitajalaine Cai Lun'. Vl 105 hän sädi sen kleidüd läbi toižendan bapshaižiden pezoihe kacten. Sil aigalpäi bumagan tehmižen process kaik paremboičese. 11.-12. voz'sadoil bumagan tehmižen tehnologii putui Evropha arabalaižišpäi Ispanijan kal't. Vspäi 1803 kävutadas bumagantegendmašinoid tehmaha bumagod. Vspäi 1857 zavottihe bumagan massižen tehmižen pumaterialaspäi.

Kod ozutab bumagan toštmižümbriradmižen voimust (angl. paper — «bumag»).

Bumagan erazvuiččid sortuid om kävutamha äjil teil: kirjoiden da lugendlehtesiden pästand, kirjutamine, pirdand, pakuitez, pertin elo, čomitesed, sauvondmaterial (špalerad i kleindlent), tegimištladimed (fil'trad, izolätorad), letebumag, indikatorbumag, fotobumag, banknotad.

Sanktuz om bumagan parametraks, märičese grammil nellikmetras. Ühten nepstoindan jäl'ghe bumag kadotab vahvut.

Bumagan otand kävutamižhe toštmižtorhudeks om kožui ekologijanke, sikš miše sen ümbriradmine küzub elektrust kahthe kerdha penemb, pahoid jändusid — koumhe kerdha penemb tehmižhe vereses cellülozaspäi rindataden. Bumagan tehmine kazvoi kahthe kerdha polenke jäl'gmäižes kahtes voz'kümnes dokumentoiden elektronižhe pörundha kacmata. Tactud mahushe bumag kadotab kahtes-koumes vodes.

Kc. mugažo[redaktiruida | redaktiruida purde]

Wiki letter w.svg Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.