Slovenijan kel'

Slovenijan kelen levigandusen kart Slovenijas da sen ümbrištos

Slovenijan kel' (ičeze nimitused: slovenski jezik, slovenščina) om üks' indoevropižiš, slavižiš kelišpäi.

Kelen reguliruindorganzacii om Slovenijan tedoiden da čomamahtoiden Akademii (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, SAZU, Lüblän).

Leviganduz

Kel' om Slovenijan valdkundkeleks. Pagižijoiden lugu — 2,5 millionad ristituid (2010), elädas Slovenijas päpaloin.

Nügüd'aigan slovenijan kel' jagase nenikš:

• kogotud kel' (zborni jezik): školan, teatran da toižiden aluzkundoiden kirjankel';
• ühthine, vai paginkirjankel' (splošno ali knjižnopogovorni jezik): Slovenijan lidnoiš i keskuzpalas;
• sidodud paginoihe regionaližed paginkeled.

Ümbrikirjutand

Kirjkel' om latinan kirjamišton pohjal. Kogoneb 25 latinan kirjamespäi (ei ole kirjamid Q, W, X, Y, no om ližatud Č, Š, Ž), i koume digrafad oma (DŽ, LJ, NJ), ei otkoi niid kirjamikš.

Paginkel' jagase 32..48 paginaks standartata, ühtenzoittas niid seičemehe..ühesha gruppha. Nügüd'aigaižen kirjankelen sädand tuli lophu 1850-nzil vozil, baziruiše Lüblänan paginal, se om alangištoiden i mägiden paginoiden pol'tel.

Substantivad oleldas koumel rodul, hengestadud i ei. Kätas niid kuden kändon mödhe. Koume grammatišt lugud: üks'lugu, kaksitadud lugu, äilugu. Sanoiden järgenduz sanundas om joudai, bazine — SVO. Muzikaline painend om kaičenus paginoiden rives.

Lugusanad

• èn — üks'
• dvá — kaks'
• tríje — koume
• štírje — nell'
• pét — viž
• šést — kuz'
• sédem — seičeme
• ósem — kahesa
• devét — ühesa
• desét — kümne
• dvájset — kaks'kümne
• trídeset — koumekümne
• stó — sada
• tísoč — tuha

Frazad

• Zdravo! — Tervhen!
• Kako ti je ime? — Kut sindai kuctas?
• Od kod si? — Kugalaine oled?
• Kje živiš? — Kus sinä eläd?
• Adijo! / Se vidimo! — Nägemižhesai!
• Hvala! — Kitän.