Slovenii

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Slovenijan Tazovaldkund
Republika Slovenija
 Flag
Flag of Slovenia.svg
 Valdkundznam
Coat of arms of Slovenia.svg
Pälidn Lüblän
Eläjiden lugu (2014) 2 061 085[1] ristitud
Pind 20 273[2] km²
Slovenijan TazovaldkundRepublika Slovenija
Kel' slovenijan
Valdkundan pämez' Borut Pahor
Päministr Miroslav Cerar
Religii hristanuskond, ateizm
Valüt evro (€) (EUR)[3]
Internet-domen .si[4]
Telefonkod +386
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2

Slovenii (sloven.: Slovenija), oficialine nimituz — Slovenijan Tazovaldkund (sloven.: Republika Slovenija), om valdkund Keskuzevropas. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Lüblän.

Vn 2004 29. päiväl keväz'kud tegihe PAKO:n ühtnijaks. Vs 2004 semendkun 1. päiväspäi om EÜ:n ühtnijaks.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1991 kezakun 25. päiväl Slovenii tedoti ripmatomudes Jugoslavijaspäi.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Valdkund sijadase Balkanan pol'saren lodehes, sen Edelal'piden palas.

Slovenii om mavaldkundröunoiš Italijanke päivlaskmas (röunan piduz — 280 km), Avstrijanke pohjoižes (röun om 318 km pitte), Mad'jaranmanke pohjoižpäuvnouzmas (102 km), Horvatijanke (670 km) päuvnouzmas da suves. Röunoiden kuivmadme ühthine piduz om 1370 km. Slovenijan suvipäivlaskmaižed randad lainištab Adriatine meri (randanpird om 43 km).

Kaikiš korktemb čokkoim om Triglav-mägenoc, 2864 m kortte meren pindan päl.

Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Parlamentan pert' Lüblänas.

Ohjandusen form om unitarine konstitucine parlamentine tazovaldkund. Prezident om valdkundan pämeheks, valitas händast videks vodeks kaikel rahvahal.

Parlament om kaks'kodine, paneb päministrad radsijha. Parlamentan üläkodi om Valdkundaline Nevondkund (sloven.: Državni svet) 40 ezitajanke videks vodeks, se tob kohendusid alakodin aktoihe i vaiše nevondfunkcii om sil. Alakodi om Valdkundaline Suim (sloven.: Državni zbor) 90 ühtnijanke, pandas heid nelläks vodeks ühthižil valičendoil.

Nügüdläine prezident om Borut Pahor, om valitud kahtendes turas vn 2012 2. päiväl tal'vkud (67,37%), ühtenz' tur oli 11. päiväl kül'mkud (sai 39,87%). Üläkodin nügüdläine mülükund zavodi radod vl 2012 tal'vkun 12. päiväspäi. Edelstrokuižed valičendad parlamentan alakodihe oliba vn 2014 13. päiväl heinkud. Miroslav Cerar om vahvištadud päministran radsijha vn 2014 18. päiväl sügüz'kud.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Slovenijan administrativiž-territorialine jagand.

Slovenii jagase 212 kundha (sloven.: občina), 11 niišpäi oma lidnan statusanke. Nene kundad ühtnedas 12 statistižhe regionha (slovenijaks regija).

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Slovenijas elädas slovenijalaižed.

Valdkundan toižed järedad lidnad (enamba 30 tuh. ristituid vn 2013[5], surembaspäi penembha): Maribor, Cele, Kran'. Kaik om 67 lidnad Slovenijas (2011. voz').

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Slovenijan päeksport om avtod, transportmašiništ, söndtavarad da himižed heretused.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Vn 2014 vilikun 1. päivän Slovenijan ristitišt. — Slovenijan Tazovaldkundan statistikan radnikoičend (stat.si). (angl.)
  2. Površina ozemlja in pokrovnost tal, določena planimetrično, 2005 (Märitud planimetrižikš territorijan pind, 2005). — Slovenijan Tazovaldkundan statistikan radnikoičend (stat.si). (sloven.) (angl.)
  3. Edel 2007 vot — slovenijan tolar.
  4. Mugažo .eu kuti :n ühtnii.
  5. Kaikiš surembad eländpunktad ristitišton lugun mödhe vn 2013 vilukun 1. päivän. — Slovenijan Tazovaldkundan statistikan radnikoičend (stat.si). (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Evropan valdkundad
Evropan valdkundad
Alamad | Albanii | Andorr | Armenii1 | Azerbaidžan1 | Avstrii | Bel'gii | Bolgarii | Bosnii da Gercegovin | Čehanma | Danii | Estinma | Francii | Grekanma | Gruzii1 | Horvatii | Irlandii | Islandii | Ispanii | Italii | Kazahstan1 | Kipr1 | Latvii | Litvanma | Lihtenštein | Lüksemburg | Mad'jaranma | Makedonii | Mal't | Moldov | Monako | Mustmägi | Norvegii | Pol'šanma | Portugalii | Ročinma | Romanii | San Marino | Saksanma | Serbii | Slovakii | Slovenii | Suomenma | Sur' Britanii | Šveicarii | Turkanma1 | Ukrain | Vatikan | Vaugedvenäma | Venäma1

1 Om Azijas mugažo.