Slovenii

Slovenijan Tazovaldkund
Republika Slovenija
Flag;	Valdkundznam;
Pälidn	Lüblän
Eläjiden lugu (2018)	2,102,126 ristitud
Pind	20,273 km²
Kel'	slovenijan
Valdkundan pämez'	Borut Pahor
Päministr	Marjan Šarec
Religii	hristanuskond, ateizm
Valüt	evro (€) (EUR)
Internet-domen	.si
Telefonkod	+386
Aigvö	tal'vel UTC+1,; kezal UTC+2

Slovenii (sloven.: Slovenija [slɔˈʋèːnija]), oficialine nimituz — Slovenijan Tazovaldkund (sloven.: Republika Slovenija), om valdkund Keskuzevropas. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Lüblän.

Vn 2004 29. päiväl keväz'kud kändihe PAKO:n ühtnijaks. Vn 2004 semendkun 1. päiväspäi om EÜ:n ühtnijaks.

Istorii

Vn 1991 25. päiväl kezakud Slovenii tedištoiti ripmatomudes Jugoslavijaspäi.

Valdkundan ezmäine Konstitucii^[5] (sloven.: Ustava) om vahvištadud vl 1991, se om väges äiluguižidenke möhembaižidenke vajehtusidenke.

Geografijan andmused

Valdkund sijadase Balkanan pol'saren lodehes, sen Edelal'piden palas.

Slovenii om mavaldkundröunoiš Italijanke päivlaskmas (röunan piduz — 280 km), Avstrijanke pohjoižes (röun om 318 km pitte), Mad'jaranmanke pohjoižpäuvnouzmas (102 km), Horvatijanke (670 km) päuvnouzmas da suves. Röunoiden kuivmadme ühthine piduz om 1370 km. Slovenijan suvipäivlaskmaižed randad lainištab Adriatine meri (randanpird om 43 km).

Kaikiš korktemb čokkoim om Triglav-mägenoc, 2864 m kortte meren pindan päl.

Londuseližed varad oma mec (territorijan enamba pol't), bur hil', metalloiden kivendod (hahktin, cink, artut', uran, hobed), sauvondkivi.

Politine sistem

Ohjandusen form om unitarine konstitucine parlamentine tazovaldkund. Prezident (sloven.: Predsednik Republike Slovenije) om valdkundan da sen armijan pämeheks, valitas händast videks vodeks kaikel rahvahal.

Parlament om kaks'kodine, paneb päministrad radsijha. Parlamentan üläkodi om Valdkundaline Nevondkund (sloven.: Državni svet) 40 ezitajanke, se tob kohendusid alakodin aktoihe i vaiše nevondfunkcii om sil. Sijaližed minicipalitetad i rahvahaližed organizacijad valitas üläkodin ühtnijoid videks vodeks. Alakodi om Valdkundaline Suim (sloven.: Državni zbor) 90 ühtnijanke, pandas heid nelläks vodeks ühthižil valičendoil.

Nügüdläine prezident om Borut Pahor vn 2012 tal'vkuspäi (vll 2008−2012 radoi päministran). Prezidentan järgenduseližed valičendad oliba vn 2017 22. päiväl redukud (ühtenz' tur, sai 47,21 %) i 12. päiväl kül'mkud (kahtenz' tur, 53,09 %, vl 2012 — 67,37 %). Üläkodin nügüdläine mülükund zavodi radod vn 2017 tal'vkun 12. päiväspäi. Parlamentan alakodin ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2018 3. päiväl kezakud. Marjan Šarec om vahvištadud päministran radsijha vn 2018 13. päiväl sügüz'kud.

Administrativiž-territorialine jagand

Kacu kirjutuz: Slovenijan administrativiž-territorialine jagand.

Slovenii jagase 212 kundaks (sloven.: občina), niišpäi üks'toštkümne oma lidnan statusanke. Nene kundad ühtnedas 12 statistižhe regionha (slovenijaks regija).

Eläjad

Slovenijas elädas slovenijalaižed. Vl 2014 valdkundan eläjiden lugu oli 2,061,085 ristitud^[6]. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt om nügüd'.

Rahvahad (2002): slovenijalaižed — 83,1 %, serbalaižed — 2,0 %, horvatijalaižed — 1,8 %, bošnäklaižed — 1,1 %, toižed rahvahad i märhapanendata — 12,0 %.

Uskondan mödhe (2002): katolikad — 57,8 %, islamanuskojad — 2,4 %, ortodoksižed hristanuskojad — 2,3 %, toižed hristanuskojad — 0,9 %, toižed uskojad i märhapanendata — 26,5 %, religijatomad — 10,1 %.

Valdkundan toižed znamasižed lidnad (enamba 30 tuh. ristituid vn 2013^[7], surembaspäi penembha): Maribor, Cele, Kran'. Kaik om 67 lidnad Slovenijas (2011. voz'). Viž eläjad ühesaspäi oma lidnalaižed (2020).

Ižanduz

Slovenii om šingotadud industraline valdkund. Tegimišton päsarakod oma elektrotehnine, himine, zell'edheotandad, cellülozbumagaine i tekstiline, üks' avtotegim radab.

Maižanduz andab 1,8 % kogosüdäiproduktaspäi (2017), tegimišt 32,2 %, holitišiden sfer 65,9 %. Sil-žo 2017. vodel radajiden 5,5 % oliba ottud maižandushe, 31,2 % tegimištho, 63,3 % holitišiden sferha.

Valdkundan päeksport om avtod, transportmašiništ, söndtavarad da himižed heretused. Pätorguindpartnörikš oma Šveicarii (Slovenijan eksportan 21 % i importan 15 % vl 2020), Saksanma (eksportan 14 % i importan 13 % sil-žo vodel), Italii (eksportan 11 % i importan 12 %), Avstrii (eksportan 7 % i importan 8 %), Horvatii (eksportan 8 % i importan 5 %), Kitai (importan 9 %).

Homaičendad

Irdkosketused

Slovenijan Tazovaldkundan institucijoiden oficialine sait (gov.si). (sloven.) (angl.)

Slovenii Vikiaitas

	Evropan valdkundad
	Evropan valdkundad Alamad \| Albanii \| Andorr \| Armenii¹ \| Azerbaidžan¹ \| Avstrii \| Bel'gii \| Bolgarii \| Bosnii da Gercegovin \| Čehanma \| Danii \| Estinma \| Francii \| Grekanma \| Gruzii¹ \| Horvatii \| Irlandii \| Islandii \| Ispanii \| Italii \| Kazahstan¹ \| Kipr¹ \| Latvii \| Lihtenštein \| Litvanma \| Lüksemburg \| Mad'jaranma \| Mal't \| Moldov \| Monako \| Mustmägi \| Norvegii \| Pohjoižmakedonii \| Pol'šanma \| Portugalii \| Ročinma \| Romanii \| San Marino \| Saksanma \| Serbii \| Slovakii \| Slovenii \| Suomenma \| Sur' Britanii \| Šveicarii \| Turkanma¹ \| Ukrain \| Vatikan \| Vaugedvenäma \| Venäma¹
	¹ Om Azijas mugažo.

[1] Slovenijan ristitišton lugun endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)

[2] Površina ozemlja in pokrovnost tal, določena planimetrično, 2005 (Märitud planimetrižikš territorijan pind, 2005). — Slovenijan Tazovaldkundan statistikan radnikoičend (stat.si). (sloven.) (angl.)

[3] Edel 2007. vot — slovenijan tolar.

[4] Mugažo .eu kuti EÜ:n ühtnii.

[5] Slovenijan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)

[6] Vn 2014 vilikun 1. päivän Slovenijan ristitišt. — Slovenijan Tazovaldkundan statistikan radnikoičend (stat.si). (angl.)

[7] Kaikiš surembad eländpunktad ristitišton lugun mödhe vn 2013 1. päiväl vilukud. — Slovenijan Tazovaldkundan statistikan radnikoičend (stat.si). (angl.)

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]