Bolgarii

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Bolgarijan Tazovaldkund
Република България
 Flag
Flag of Bulgaria.svg
 Valdkundznam
Coat of arms of Bulgaria.svg
Pälidn Sofii
Eläjiden lugu (2018) 7 057 504[1] ristitud
Pind 110 879 km²
Bolgarijan Tazovaldkund Република България
Kel' bolgarijan
Valdkundan pämez' Rumen Radev
Päministr Boiko Borisov
Religii hristanuskond, islam
Valüt bolgarijan lev (BGN)
Internet-domen .bg[2]
Telefonkod +359
Aigvö tal'vel UTC+2,
kezal UTC+3

Bolgarii (bolgarijaks: България), täuz' oficialine nimituz — Bolgarijan Tazovaldkund (bolg.: Република България, vepsän transkripcii: Republika Bǎlgarija), om valdkund Evropan suvipäivnouzmas, Balkanan pol'saren päivnouzmas, Mustmeren randal. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Sofii.

Vspäi 2004 PAKO:n ühtnii om, vspäi 2007 — EÜ:n ühtnii.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ezmäine Bolgarijan imperii oli olmas vozil 681−1018. Kahtenz' Bolgarijan imperii oli olmas vozil 1185−1396.

Vn 1908 5. päiväl redukud nügüdläine Bolgarii tedištoiti ripmatomudes Osmanan imperijaspäi.

Valdkundan ezmäine Konstitucii (bolg.: Конституция) oli olmas vspäi 1879. Jäl'gmäine kudenz' lugul Konstitucii[3] om vahvištadud vl 1991, se om väges voziden 2003, 2005−2007 i 2015 vajehtusidenke.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Bolgarijan topografine kart.

Bolgarii om mavaldkundröunoiš Turkanmanke (röunan piduz — 223 km) da Grekanmanke (472 km) suves, Pohjoižmakedonijanke (162 km) da Serbijanke (344 km) päivlaskmas, Romanijanke pohjoižes (605 km). Ühthine röunoiden piduz om 1806 km. Valdkundan pind — 110 879 km². Bolgarijan päivnouzmaižed randad lainištab Mustmeri, sen randanpird — 354 km.

Mägimassivad i alangištod čereduišoiš pohjoižespäi suvhe. Koume mägisistemad: Pirin suvipäivlaskmas, Stara-Planin (Balkanan mäged) keskuzpalas, Ril Rodopidenke suves. Kaikiš korktemb čokkoim om Rilan Musal-mägi 2925 m ü.m.t. kortte. Kaikiš znamasižemb i üks'jäine laivjogi om Dunai pohjoižröunal Romanijanke.

Klimat om Keskmeren i kontinentaline, erazvuitte koverikahan rel'jefan tagut. Paneb sadegid 500..2540 mm vodes, 730 mm valdkundadme keskmäral.

Londuseližed pävarad oma kivihil', metallad (boksitad, vas'k, hahktin, cink); toižed varad — mec, väghine mahuz.

Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Bolgarijan parlamentan ištundoiden sija Sofijas.

Ohjandusen form om unitarine parlamentine tazovaldkund. Valdkundan pämez' om prezident (bolg.: Президент на България). Kaik rahvaz valičeb händast videks vodeks.

Parlament om üks'kodine Rahvahaline Suim (bolg.: Народно събрание, lugese «Narodno sabranie») 240 ezitajanke. Kaik rahvaz änestab heid nelläks vodeks. Parlament vahvištab ohjastusen (ministrišton, bolg.: Министерски съвет) mülükundad. Päministr (bolg. Министър-председател, translit. Ministar-predsedatel) om parlamentižen koalicijan lider, parlament vahvištab händast radnikusele.

Jäl'geline Rahvahaline Suim tuli radho edelstrokuižiden valičendoiden jäl'ghe, ned oliba vn 2017 26. päiväl keväz'kud. Prezidentan järgenduseližed valičendad oliba vl 2016 (6. päiväl kül'mkud), Rumen Radev om valitud prezident, sai vägestust ezmäižes turas (57,47%), tuleb radho vs 2017 vilukun 22. päiväspäi. Boiko Borisov radab päministran vs 2017 semendkun 4. päiväspäi, hän oli sil-žo radnikusel vll 2009−2013 i 2014 — viluku 2017.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Bolgarijan administrativiž-territorialine jagand.

Bolgarii jagase 27 agjaks (bolg.: област), ned alajagasoiš 264 kundaks (bolg.: община), i üks' Sofii-pälidnan territorii om olmas.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Bolgarijas elädas bolgarijalaižed. Vl 2011 valdkundan eläjiden lugu oli 7 364 570 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt oli 8 986 636 eläjad vl 1989.

Rahvahad (2011): bolgarijalaižed — 76,9% (bolgarijan kel' om mamankel'), turkad — 8,0%, čiganalaižed — 4,4%, toižed rahvahad — 0,7%, märhapanendata — 10,0%.

Uskondan mödhe (2011): ortodoksižed hristanuskojad — 59,4%, islamanuskojad — 7,8%, toižed uskojad (sidä kesken katolikad, protestantad, Armenijan apostoline jumalankodikund, judaistad) — 1,7%, religijatomad — 3,7%, märhapanendata — 27,4%.

Toižed sured lidnad (enamba 100 tuh. ristituid vl 2011, surembaspäi penembha): Plovdiv, Varn, Burgas, Ruse, Stara Zagor, Pleven. Vl 2011 kaik oli 24 lidnad enamba mi 50 tuh. eläjidenke; ühthemänho om 257 lidnad valdkundas. Lidnalaižiden pala om 75,7% (2020).

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Industrialine ekonomik šingotadud maižandusenke, znamasine sarak om holitišiden sfer i turizm sen palaks.

Vl 2012 Bolgarijan päeksport oli erazvuiččed sobad (läz 13%), vas'k da sen ühthesuladused (11%), kivivoi (10%), elektromašiništ (läz 10%); toine eksport — raud da teraz (4%), nižu (2%), podsolnušnikan semned (2%), elektruz (2%).

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Bolgarijan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
  2. Mugažo .eu kuti EÜ:n ühtnii.
  3. Bolgarijan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Evropan valdkundad
Evropan valdkundad
Alamad | Albanii | Andorr | Armenii1 | Azerbaidžan1 | Avstrii | Bel'gii | Bolgarii | Bosnii da Gercegovin | Čehanma | Danii | Estinma | Francii | Grekanma | Gruzii1 | Horvatii | Irlandii | Islandii | Ispanii | Italii | Kazahstan1 | Kipr1 | Latvii | Lihtenštein | Litvanma | Lüksemburg | Mad'jaranma | Mal't | Moldov | Monako | Mustmägi | Norvegii | Pohjoižmakedonii | Pol'šanma | Portugalii | Ročinma | Romanii | San Marino | Saksanma | Serbii | Slovakii | Slovenii | Suomenma | Sur' Britanii | Šveicarii | Turkanma1 | Ukrain | Vatikan | Vaugedvenäma | Venäma1

1 Om Azijas mugažo.