Bolgarii

Bolgarijan Tazovaldkund
Република България
Flag;	Valdkundznam;
Pälidn	Sofii
Eläjiden lugu (2018)	7,057,504 ristitud
Pind	110,879 km²
Kel'	bolgarijan
Valdkundan pämez'	Rumen Radev
Päministr	Dimitar Glavčev
Religii	hristanuskond, islam
Valüt	bolgarijan lev (BGN)
Internet-domen	.bg
Telefonkod	+359
Aigvö	tal'vel UTC+2,; kezal UTC+3

Bolgarii (bolgarijaks: България), täuz' oficialine nimituz — Bolgarijan Tazovaldkund (bolg.: Република България [rɛˈpublikɐ bɐɫˈɡarijɐ], vepsän transkripcii: Republika Bǎlgarija), om valdkund Evropan suvipäivnouzmas, Balkanan pol'saren päivnouzmas, Mustmeren randal. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Sofii.

Vspäi 2004 PAKO:n ühtnii om, vspäi 2007 — EÜ:n ühtnii.

Istorii

Ezmäine Bolgarijan imperii oli olmas vozil 681−1018. Kahtenz' Bolgarijan imperii oli olmas vozil 1185−1396.

Vn 1908 5. päiväl redukud nügüdläine Bolgarii tedištoiti ripmatomudes Osmanan imperijaspäi.

Valdkundan ezmäine Konstitucii (bolg.: Конституция) oli olmas vspäi 1879. Jäl'gmäine kudenz' lugul Konstitucii^[3] om vahvištadud vl 1991, se om väges voziden 2003, 2005−2007 i 2015 vajehtusidenke.

Geografijan andmused

Bolgarii om mavaldkundröunoiš Turkanmanke (röunan piduz — 223 km) da Grekanmanke (472 km) suves, Pohjoižmakedonijanke (162 km) da Serbijanke (344 km) päivlaskmas, Romanijanke pohjoižes (605 km). Ühthine röunoiden piduz om 1806 km. Valdkundan pind — 110 879 km². Bolgarijan päivnouzmaižed randad lainištab Mustmeri, sen randanpird — 354 km.

Mägimassivad i alangištod čereduišoiš pohjoižespäi suvhe. Koume mägisistemad: Pirin suvipäivlaskmas, Stara-Planin (Balkanan mäged) keskuzpalas, Ril Rodopidenke suves. Kaikiš korktemb čokkoim om Rilan Musal-mägi 2925 m ü.m.t. kortte. Kaikiš znamasižemb i üks'jäine laivjogi om Dunai pohjoižröunal Romanijanke.

Klimat om Keskmeren i kontinentaline, erazvuitte koverikahan rel'jefan tagut. Paneb sadegid 500..2540 mm vodes, 730 mm valdkundadme keskmäral.

Londuseližed pävarad oma kivihil', metallad (boksitad, vas'k, hahktin, cink); toižed varad — mec, väghine mahuz.

Politine sistem

Bolgarijan parlamentan ištundoiden sija Sofijas vl 2006

Ohjandusen form om unitarine parlamentine tazovaldkund. Valdkundan pämez' om prezident (bolg.: Президент на България). Kaik rahvaz valičeb händast videks vodeks, üks' kahtenz' strok om voimusine.

Parlament om üks'kodine Rahvahaline Suim (bolg.: Народно събрание, lugese «Narodno sabranie») 240 ezitajanke. Kaik rahvaz änestab heid nelläks vodeks. Parlament vahvištab ohjastusen (ministrišton, bolg.: Министерски съвет) mülükundad, ku ei voi, ka pästase radmaspäi i pandas sen ühtnijoiden edelstrokuižid valičendoid. Päministr (bolg. Министър-председател, translit. Ministar-predsedatel) om parlamentižen koalicijan lider, parlament vahvištab händast radnikusele.

Jäl'geline Rahvahaline Suim tuli radho edelstrokuižiden valičendoiden jäl'ghe, ned oliba vn 2024 27. päiväl redukud. Edeližed valičendad oliba sen-žo voden 9. päiväl kezakud, vn 2023 2. päiväl sulakud, vn 2022 2. päiväl redukud, koume kerdad vl 2021 (järgenduseližed 4. sulakud, sid' edelstrokuižed 11. heinkud i 14. kül'mkud), vn 2017 26. päiväl keväz'kud. Prezidentan järgenduseližed valičendad oliba vl 2021 (14. i 21. päivil kül'mkud), Rumen Radev om valitud prezidentan radnikusele, sai vägestust kahtendes turas 66,72 % satusenke (ezmäižes sai 49,42 %; vl 2016 sai 57,47 % ezmäižes turas i vägesti kerdalaz), tuleb radho vn 2017 vilukun 22. päiväspäi kahtenden strokun jäl'geten. Dimitar Glavčev radab päministran vn 2024 sulakun 9. päiväspäi. Edeližed päministrad oma Nikolai Denkov (6. kezaku 2023 — 9. sulaku 2024), Galab Donev (2. eloku 2022 — 6. kezaku 2023), Kiril Petkov (13. tal'vku 2021 — 2. eloku 2022), Stefan Janev (12. semendku 2021 — 13. tal'vku 2021), Boiko Borisov (4. semendku 2017 — 12. semendku 2021, 7. kül'mku 2014 — 27. viluku 2017, 27. heinku 2009 — 13. keväz'ku 2013).

Administrativiž-territorialine jagand

Kacu kirjutuz: Bolgarijan administrativiž-territorialine jagand.

Bolgarii jagase 27 agjaks (bolg.: област), ned alajagasoiš 264 kundaks (bolg.: община), i üks' Sofii-pälidnan territorii om sätud.

Eläjad

Bolgarijas elädas bolgarijalaižed. Vl 2011 valdkundan eläjiden lugu oli 7 364 570 ristitud. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt oli 8 986 636 eläjad vl 1989.

Rahvahad (2011): bolgarijalaižed — 76,9 % (bolgarijan kel' om mamankel'), turkad — 8,0 %, čiganalaižed — 4,4 %, toižed rahvahad — 0,7 %, märhapanendata — 10,0 %.

Uskondan mödhe (2011): ortodoksižed hristanuskojad — 59,4 %, islamanuskojad — 7,8 %, toižed uskojad (sidä kesken katolikad, protestantad, Armenijan apostoline jumalankodikund, judaistad) — 1,7 %, religijatomad — 3,7 %, märhapanendata — 27,4 %.

Toižed sured lidnad (enamba 100 tuh. ristituid vl 2011, surembaspäi penembha): Plovdiv, Varn, Burgas, Ruse, Stara Zagor, Pleven. Vl 2011 kaik oli 24 lidnad enamba mi 50 tuh. eläjidenke; ühthemänho om 257 lidnad valdkundas. Lidnalaižiden pala om 75,7 % (2020).

Ižanduz

Bolgarijan ekonomik om industrialine šingotadud maižandusenke. Vl 2024 valdkundan nominaline kogosüdäiprodukt oli US$108 mlrd. ekvivalentas (67. sija mail'mas, 17 069 US$ ühtele hengele) vai US$249 mlrd. ostmižmahtusen mödhe (72. sija, 39 185 US$ ühtele hengele). Industrijan päsarakod oma kaivuztegimišt (metalloiden samine päiči raudas), mašinansauvomine (mašinoiden, mašiništon i avtoiden paloiden tehmine), kivivoin ümbriradmine poltuseks, himižiden substancijoiden tehmine, elektrusen pästand, sömtegimišt (sömäd, jomad, tabak). Toižed znamasižed ižandusen sarakod oma sauvond, logistik i transport, turizm, informacižiden tehnologijoiden sektor i autsorsingan provaiderad specialižiden holitišiden täht.

Kogosüdäiproduktan palad (2016): maižanduz — 5,1 %, tegimišt — 27,5 %, holitišiden sfer — 67,4 %. Radajad sektoroidme (2016): maižanduz — 6,8 %, tegimišt — 26,6 %, holitišiden sfer — 66,6 %.

Vl 2012 valdkundan päeksport oli erazvuiččed sobad (läz 13 %), vas'k da sen ühthesuladused (11 %), kivivoi (10 %), elektromašiništ (läz 10 %); toine eksport — raud da teraz (4 %), nižu (2 %), podsolnušnikan semned (2 %), elektruz (2 %). Importan päproduktad (2022): toreh i ümbriratud kivivoi da kivivoigaz, vas'kkivend i toižiden metalloiden küllästadud kivendod, avtod da niiden palad, traktorad, pol'veimladimed, telefonad i kompjuterad, pakuidud zelläd, söndtavarad, sobad, podsolnušnikad semned i mašiništ lindvodindan täht. Irdpol'žen torguindan päižed partnörad oma Saksanma (Bolgarijan eksportan 13,5 % i importan 10,1 % vl 2022), Romanii (eksportan 16,4 % i importan 6,9 % sil-žo vodel), Turkanma (5,2 % i 8,8 %), Grekanma (5,1 % i 5,7 %).

Homaičendad

↑ Bolgarijan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
↑ Mugažo .eu kuti EÜ:n ühtnii.
↑ Bolgarijan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)

Irdkosketused

Bolgarijan parlamentan oficialine sait (parliament.bg). (bolg.) (angl.) (fr.)
Bolgarijan prezidentan oficialine sait (president.bg). (bolg.) (angl.)
Bolgarijan ohjastusen oficialine sait (government.bg). (bolg.) (angl.)

Bolgarii Vikiaitas

	Evropan valdkundad
	Evropan valdkundad Alamad \| Albanii \| Andorr \| Armenii¹ \| Azerbaidžan¹ \| Avstrii \| Bel'gii \| Bolgarii \| Bosnii da Gercegovin \| Čehanma \| Danii \| Estinma \| Francii \| Grekanma \| Gruzii¹ \| Horvatii \| Irlandii \| Islandii \| Ispanii \| Italii \| Kazahstan¹ \| Kipr¹ \| Latvii \| Lihtenštein \| Litvanma \| Lüksemburg \| Mad'jaranma \| Mal't \| Moldov \| Monako \| Mustmägi \| Norvegii \| Pohjoižmakedonii \| Pol'šanma \| Portugalii \| Ročinma \| Romanii \| San Marino \| Saksanma \| Serbii \| Slovakii \| Slovenii \| Suomenma \| Sur' Britanii \| Šveicarii \| Turkanma¹ \| Ukrain \| Vatikan \| Vaugedvenäma \| Venäma¹
	¹ Om Azijas mugažo.

[1] Bolgarijan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)

[2] Mugažo .eu kuti EÜ:n ühtnii.

[3] Bolgarijan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)

[1]

[2]

[3]