Pohjoižmakedonii

Pohjoižmakedonijan Tazovaldkund
Република Северна Македонија
Flag;	Valdkundznam;
Pälidn	Skopje
Eläjiden lugu (2018)	2,118,945 ristitud
Pind	25,713 km²
Kel'	makedonijan
Valdkundan pämez'	Stevo Pendarovski
Päministr	Oliver Spasovski
Religii	hristanuskond, islam
Valüt	pohjoižmakedonijan denar (MKD)
Internet-domen	.mk, .мкд
Telefonkod	+389
Aigvö	tal'vel UTC+1,; kezal UTC+2

Pohjoižmakedonijan Tazovaldkund (maked.: Република Северна Македонија), vai muite Pohjoižmakedonii, om valdkund Evropan suvipalas, Balkanan pol'sarel. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Skopje.

Etimologii

Valdkundan nimi om saudud amuižiden makedonijalaižiden nimitusespäi (grek.: Μακεδόνες Makedónes). Heiden nimituz oli saudud amuižgrekan kelen μακεδνός (makednós)-adjektivaspäi, «korged; kazvokaz; hoik tohuz»-znamoičendanke. Nece om mägiden eläjiden ümbrikirjutand. Grekan kelen μάκρος (mákros)-sanas «piduz»-znamoičendanke om se-žo tüvi. Vn 2018 kezakuhusai oficialine valdkundan ÜRO:n nimituz oli Enččen Jugoslavijan Makedonijan Tazovaldkund (maked.: Поранешна Југословенска Република Македонија).

Istorii

Vn 1991 8. päiväl sügüz'kud Pohjoižmakedonii tedištoiti ripmatomudes Jugoslavijaspäi.

Valdkundan üks'jäine Konstitucii^[2]^[3] (maked.: Устав) om vahvištadud vl 1991. Se om väges äiluguižidenke vajehtusidenke. Jäl'gmäine Konstitucijan udištamine oli vl 2011.

Geografijan andmused

Pohjoižmakedonii om mavaldkundröunoiš Kosovonke^[4] da Serbijanke pohjoižes (röunan piduz — 221 km), Bolgarijanke päivnouzmas (148 km), Grekanmanke suves (228 km) da Albanijanke päivlaskmas (151 km). Ühthine röunoiden piduz — 748 km. Pohjoižmakedonii om mererandatoi valdkund.

Valdkundan kaikiš korktemb čokkoim om Korab-mägi Albanijan röunal, 2753 m valdmeren pindan päl.

Pohjoižmakedonijan klimat om ven da subtropine. Lämuz vilukul om +11..+12 C°, heinkul — +21..+23 C°. Paneb sadegid 500..700 millimetrad pohjoižes.

Londuseližed pävarad oma hrom, vas'k, raudkivend, cink, hahktin, marganc, asbest, rik, hobed.

Politine sistem

Ohjandusen form — parlamentine tazovaldkund äjiden partijoiden sistemanke. Nece om unitarine valdkund.

Valdkundan pämez' om prezident (maked.: Претседател), rahvaz valičeb händast videks vodeks, üks' kahtenz' strok om voimusine. Prezidental om vähä tobmut, ohjastusen päministr om Tazovaldkundan pämez' faktižikš. Päministr paneb radsijha toižid ministrid.

Parlament om üks'kodine. Üks'jäine kodi om Suiman Kodi (maked.: Собрание), mülütab 120 deputatad-ühtnijad, rahvaz valičeb heid nelläks vodeks.

Parlamentan ühtnijoiden edelstrokuižed valičendad oliba vn 2016 11. päiväl tal'vkud. Prezidentan järgenduseližed valičendad oliba vn 2019 21. sulakud i 5. päiväl semendkud, Stevo Pendarovski sai vägestust kahtendes turas (51,66% änid) da radab prezidentan vs 2019 semendkun 12. päiväspäi. Oliver Spasovski om päministran vs 2020 vilukun 3. päiväspäi.

Administrativiž-territorialine jagand

Kacu kirjutuz: Pohjoižmakedonijan Tazovaldkundan administrativiž-territorialine jagand.

Pohjoižmakedonijan Tazovaldkund jagase 84 kundaks (municipalitetaks, üks'lugu maked.: општина), niišpäi 10 kogotas Skopjeks. Mugažo oficialižeta valdkund jagase kahesaks statistižeks regionaks.

Eläjad

Vl 2011 valdkundan eläjiden lugu oli 2,058,539 ristitud^[5]. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Rahvahad (vn 2002 rahvahanlugemine): makedonijalaižed — 64,2%, albanijalaižed — 25,2%, turkad — 3,9%, čiganalaižed — 2,7%, serbalaižed — 1,8%, toižed rahvahad — 2,2%.

Uskondan mödhe (2002): makedonijan ortodoksižed hristanuskojad — 64,8%, islamanuskojad — 33,3%, toižed hristanuskojad — 0,4%, toižed uskojad i märhapanendata — 1,5%.

Pohjoižmakedonijan toižed järedad lidnad (enamba 50 tuh. ristituid, surembaspäi penembha): Bitol, Kumanovo, Prilep, Tetovo. Lidnalaižiden pala om 58,5% (2020).

Ižanduz

Vl 2012 Pohjoižmakedonijan päeksport oli sobad, teraz; toine eksport — söm, tabak, avtoiden palad.

Homaičendad

↑ Pohjoižmakedonijan ristitišton lugun endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
↑ Устав на Република Македониjа (Pohjoižmakedonijan Tazovaldkundan Konstitucii) vl 2011. — World intellectual property organization (wipo.int). (angl.) (maked.)
↑ Pohjoižmakedonijan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)
↑ Pohjoižmakedonii tundišti Kosovon ripmatomut.
↑ Pohjoižmakedonijan ristitišt. — Pohjoižmakedonijan Statistikan Radnikoičend (stat.gov.mk).

Irdkosketused

Pohjoižmakedonijan Tazovaldkundan prezidentan sait (president.mk). (maked.) (angl.)
Pohjoižmakedonijan Tazovaldkundan parlamentan sait (sobranie.mk). (maked.) (alb.) (angl.) (fr.)
Pohjoižmakedonijan Tazovaldkundan ohjastusen portal (vlada.mk). (maked.) (alb.) (angl.)

Pohjoižmakedonii Vikiaitas

	Evropan valdkundad
	Evropan valdkundad Alamad \| Albanii \| Andorr \| Armenii¹ \| Azerbaidžan¹ \| Avstrii \| Bel'gii \| Bolgarii \| Bosnii da Gercegovin \| Čehanma \| Danii \| Estinma \| Francii \| Grekanma \| Gruzii¹ \| Horvatii \| Irlandii \| Islandii \| Ispanii \| Italii \| Kazahstan¹ \| Kipr¹ \| Latvii \| Lihtenštein \| Litvanma \| Lüksemburg \| Mad'jaranma \| Mal't \| Moldov \| Monako \| Mustmägi \| Norvegii \| Pohjoižmakedonii \| Pol'šanma \| Portugalii \| Ročinma \| Romanii \| San Marino \| Saksanma \| Serbii \| Slovakii \| Slovenii \| Suomenma \| Sur' Britanii \| Šveicarii \| Turkanma¹ \| Ukrain \| Vatikan \| Vaugedvenäma \| Venäma¹
	¹ Om Azijas mugažo.

[1] Pohjoižmakedonijan ristitišton lugun endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)

[2] Устав на Република Македониjа (Pohjoižmakedonijan Tazovaldkundan Konstitucii) vl 2011. — World intellectual property organization (wipo.int). (angl.) (maked.)

[3] Pohjoižmakedonijan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)

[4] Pohjoižmakedonii tundišti Kosovon ripmatomut.

[5] Pohjoižmakedonijan ristitišt. — Pohjoižmakedonijan Statistikan Radnikoičend (stat.gov.mk).

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]