Marganc

25 |
2 13 8 2 |
Mn 54,938 |
|
Marganc |
Marganc (Mn — manganum latinan kelel) om 25nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om seičemendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — seičemenden gruppan laptalagruppas), tabluden nelländes periodas.
Ühthine ümbrikirjutand [redaktiruida | redaktiruida purde]
Marganc om levitadud londuses, 14nz' element Mas levigandusen mödhe (kaikutte 3 atomad tuhaspäi), no ei voi löuta sidä joudjas olendas. Vl 1774 ročilaine Juhan Gotlib Gan-himik sai puhtast margancad ezmäižen kerdan.
Marganc om ristitun organizman tarbhaine mikroelement. Sen varaduz ülemb märad om toksine, kucub keskuznervsisteman läžundoid.
Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]
Marganc om kova räbed hahkvauvaz metall. Element om paramagnetik. Sil om viž allotropišt modifikacijad: nell' kubiženke kristalliženke seglusenke i üks' tetragonaliženke.
Atommass — 54,93805. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 7,21 g/sm³. Suladandlämuz — 1519 K (1246 C°). Kehundlämuz — 2334 K (2061 C°).
Element kogoneb üks'jäižes stabiližes 55Mn-izotopaspäi. Kaik toižed 25 izotopad oma ratud radioaktivižed 44..70 atommassanke, tetas mugažo 7 izomärad. Kaikiš hätkemb čihodai niišpäi om 53Mn (T½ — 3,7 mln vozid).
Himižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]
Reagiruib vedenke lämbitamižes. Absorbiruib vezinikad. Muigotandmärad: +7..−3, sidä kesken +2, +3, +4, +6 i +7 oleldas kaikiš paksumba. Margancan tuhk palab hapanikas. Ei olele metallan reakcijoid mugliden segoiteses. Sulatadud marganc vastaimižpainab hil'nikanke.
Kävutand[redaktiruida | redaktiruida purde]
Ottas kävutamižhe metallurgijas legiruimha terast i heitmaha rikid sišpäi. 12..13-procentine ližaduz terashe varmdab sidä somusen olendhasai, mugažo ližatas 20 procenthasai kaugedraudha samha «zerkolkaugedraudad». Kävutadas alüminijan ühthesuladusiš. Margancan hapanduz ottase portlandcementan ližaduseks.
Mail'man margancan kaikiš znamasižembad varad oma Suviafrikan Tazovaldkundas i valdmeren pohjoižes (raudanke ühtes). Sadas millionad tonnoid vodes.
Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]
- Marganc webelements.com-saital. (angl.)
- Kirjutuz margancas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)
![]() |
Marganc Vikiaitas |
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | ||||||||||||||||||||||||||
1 | H | He | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2 | Li | Be | B | C | N | O | F | Ne | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
3 | Na | Mg | Al | Si | P | S | Cl | Ar | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
4 | K | Ca | Sc | Ti | V | Cr | Mn | Fe | Co | Ni | Cu | Zn | Ga | Ge | As | Se | Br | Kr | |||||||||||||||||||||||||
5 | Rb | Sr | Y | Zr | Nb | Mo | Tc | Ru | Rh | Pd | Ag | Cd | In | Sn | Sb | Te | I | Xe | |||||||||||||||||||||||||
6 | Cs | Ba | La | Ce | Pr | Nd | Pm | Sm | Eu | Gd | Tb | Dy | Ho | Er | Tm | Yb | Lu | Hf | Ta | W | Re | Os | Ir | Pt | Au | Hg | Tl | Pb | Bi | Po | At | Rn | |||||||||||
7 | Fr | Ra | Ac | Th | Pa | U | Np | Pu | Am | Cm | Bk | Cf | Es | Fm | Md | No | Lr | Rf | Db | Sg | Bh | Hs | Mt | Ds | Rg | Cn | Nh | Fl | Mc | Lv | Ts | Og | |||||||||||
8 | Uue | Ubn | Ubu | Ubb | Ubt | Ubq | Ubp | Ubh | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
|