Lütecii

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Lütecijan palaižed ühten kubsantimetran kohtha.
71
0
2
9
32
18
8
2
Lu
174,9668
Lütecii

Lütecii (Lu) om 71nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi. Lütecii om harv londuses. Se om kova hobedaižvauged mametall, kudamb andase lujas kebnas mehanižele ümbriradmižele.

Lütecijan avaiži vl 1907 francijalaine himik Ž. Urben.

Lütecijan löudmižsijid om AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas da Skandinavijas. Päeksportör — Kitai.

Himižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lütecii lujas kebnas muigotub il'mas i katase oksidan kerthel. Lämbitamižen aigan vastamižpainab galogenoidenke, rikinke. Lütecii vastamižpainab anorganižiden muiktusidenke solid tehmas. Lütecijan gidroksid tehtas sen segoitabiden soliden gidrolizan abul.

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Atommass — 174,9668. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 9,8404 g/sm³. Suladandlämuz — 1925 K. Kehundlämuz — 3675 K.

Kävutamine[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lütecii kävutadas metallurgijas, optikas, keramikas, magnitoiden tehmižes i m. e.