Lütecii

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Lütecijan palaižed ühten kubižen santimetran kohtha.
71
0
2
9
32
18
8
2
Lu
174,9668
Lütecii

Lütecii (Lulutetium latinan kelel) om 71nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi.

Element om harv londuses. Francijalaine Ž. Urben-himik avaiži lütecijad hapandusen nägus vl 1907 da nimiti kel'talaižiden amuižen keskuzžilon mödhe Parižan sijas, latin.: Lutetia.

Himižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lütecii muigotub il'mas lujas kebnas i katase oksidan kerthel. Lämbitamižen aigan vastamižpainab galogenoidenke, rikinke. Lütecii vastamižpainab anorganižidenke muiktusidenke solid tehmas, ned oma toksižed vähän. Lütecijan gidrohapanduz tehtas sen segoitabiden soliden gidrolizan abul.

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lütecii om kova hobedaižvauged mametall, kudamb andase mehanižele ümbriradmižele kebnas. Om olmas kaks' londuselišt izotopad: stabiline 175Lu (97,41%) i betaradioaktivine 176Lu (2,59%). Avaitihe 32 ratud izotopad 150..184 atommassanke.

Atommass — 174,9668. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 9,8404 g/sm³. Suladandlämuz — 1925 K. Kehundlämuz — 3675 K.

Kävutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ottas kävutamižhe lütecijad metallurgijas (ližadab räkänvastaižust), optikas, keramikas ülävedandmahtusenke, magnitoiden tehmižes i sodalazeriš. Metalline lütecii >99,9% irgudenke maksab 3,5..5,5 tuh. US$ kilogrammas, om kaikiš kal'hembaks harvoiš mametalloišpäi.

Päeksportör — Kitai, mugažo elementan löudmižsijad oma olmas AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas da Skandinavijas.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]