Lütecii

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Lütecijan palaižed ühten kubižen santimetran kohtha.
71
0
2
9
32
18
8
2
Lu
174,9668
Lütecii

Lütecii (Lu - lutetium latinan kelel) om 71nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi.

Element om harv londuses. Lütecijan avaiži vl 1907 francijalaine himik Ž. Urben.

Lütecijad ottas kävutamižhe metallurgijas, optikas, keramikas, magnitoiden tehmižes i m. e. Sen löudmižsijid om AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas da Skandinavijas. Päeksportör — Kitai.

Himižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lütecii lujas kebnas muigotub il'mas i katase oksidan kerthel. Lämbitamižen aigan vastamižpainab galogenoidenke, rikinke. Lütecii vastamižpainab anorganižiden muiktusidenke solid tehmas. Lütecijan gidroksid tehtas sen segoitabiden soliden gidrolizan abul.

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lütecii om kova hobedaižvauged mametall, kudamb andase lujas kebnas mehanižele ümbriradmižele.

Atommass — 174,9668. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 9,8404 g/sm³. Suladandlämuz — 1925 K. Kehundlämuz — 3675 K.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]