Disprozii

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Disprozijan pallišk.
66
0
2
8
28
18
8
2
Dy
162,5
Disprozii

Disprozii (Dy - dysprosium latinan kelel, amuižgrekan kelen δυσπρόσιτος-sanaspäi «jüged samižes») om 66nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi.

Element om harv londuses. Disprozijan avaiži vl 1886 francijalaine himik P. Lekok da Buabodran.

Metall hilläšti muigotub il'mas i kändase oksidaks. Disprozii mugažo om lujas hüvä katalizator.

Disprozijal ei ole ičenašt biologišt rolid.

Disprozijad ottas kävutamižhe metallurgijas, elektronikas, magnitoiden tehmižes i m. e. Sen löudmižsijid om AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas da Skandinavijas. Päeksportör — Kitai.

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Disprozii om pehmed hoštai hobedakaz mametall.

Atommass — 162,500. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 8,55 g/sm³. Suladandlämuz — 1680 K. Kehundlämuz — 2840 K.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]