Neodim

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Neodim
60
0
2
8
22
18
8
2
Nd
144,242
Neodim

Neodim (Ndneodymium latinan kelel) om 60nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, kudenz' period).

Element om harv Man kores, 25..37 grammad tonnas. Avstrijalaine Karl Auer fon Vel'sbah-himik avaiži neodiman vl 1885 didim-segoitusen jagamižel, erigoiti neodimad prazeodimaspäi. Sikš nimitihe elementad grekan kelen sanoispäi νέος «uz'» i δίδυμος «kaks'nik».

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Neodim om pehmed tagokaz notked hobedaižvauged mametall kuldaiženke ližamujunke.

Atommass — 144,242. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 7,007 g/sm³. Suladandlämuz — 1297 K (1024 C°). Kehundlämuz — 3347 K (3074 C°).

Londuseline neodim kogoneb seičemes stabiližes izotopaspäi, niišpäi kaks' oma vähänradioaktivižed: 142Nd (27,2%), 143Nd (12,2%), 144Nd (23,8%, T½ — 2,38 × 1015 vot), 145Nd (8,3%), 146Nd (17,2%), 148Nd (5,7%), 150Nd (5,6%, T½ — 7 × 1018 vot). Sen ližaks, saihe 31 ratud radioaktivišt izotopad 124..141, 147, 149, 151..161 atommassanke, i 13 izomärad.

Himižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Neodim muigotub il'mas lujas kebnas i kändase hapanduseks.

Kävutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ottas neodimad kävutamižhe metallurgijas, optikas, magnitoiden tehmižes i m. e. Tehtas ühthesuladusid alüminijanke i magnijanke sauvomha lendimid da raketoid. Puhthan titanan legiruind (neodiman 1,5%) ližadab sen varmdust pol'tošt kerdha.

Metallan päeksportör — Kitai, mugažo om neodiman löudmižsijid AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas da Skandinavijas. Maksoi 70 US$ kilogrammas vl 2014.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]