Neodim

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Neodim
60
0
2
8
22
18
8
2
Nd
144,242
Neodim

Neodim (Ndneodymium latinan kelel) om 60nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi.

Element om harv Man kores, 25..37 grammad tonnas. Avstrijalaine Karl Auer fon Vel'sbah-himik avaiži neodiman vl 1885 didim-segoitusen jagamižel, erigoiti neodimad prazeodimaspäi. Sikš nimitihe elementad grekan kelen sanoispäi νέος «uz'» i δίδυμος «kaks'nik».

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Neodim om pehmed tagokaz notked hobedaižvauged mametall kuldaiženke ližamujunke.

Atommass — 144,242. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 7,007 g/sm³. Suladandlämuz — 1297 K. Kehundlämuz — 3347 K.

Londuseline neodim kogoneb seičemes stabiližes izotopaspäi, niišpäi kaks' oma vähänradioaktivižed: 142Nd (27,2%), 143Nd (12,2%), 144Nd (23,8%, T½ — 2,38 × 1015 vot), 145Nd (8,3%), 146Nd (17,2%), 148Nd (5,7%), 150Nd (5,6%, T½ — 7 × 1018 vot). Sen ližaks, saihe 31 ratud radioaktivišt izotopad 124..141, 147, 149, 151..161 atommassanke, i 13 izomärad.

Himižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Neodim muigotub il'mas lujas kebnas i kändase hapanduseks.

Kävutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ottas neodimad kävutamižhe metallurgijas, optikas, magnitoiden tehmižes i m. e. Tehtas ühthesuladusid alüminijanke i magnijanke sauvomha lendimid da raketoid. Puhthan titanan legiruind (neodiman 1,5%) ližadab sen varmdust pol'tošt kerdha.

Metallan päeksportör — Kitai, mugažo om neodiman löudmižsijid AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas da Skandinavijas. Maksoi 70 US$ kilogrammas vl 2014.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]