Gol'mii
| 67 |
0
2 8 29 18 8 2 |
| Ho 164,93033 |
|
| Gol'mii |
Gol'mii (Ho — holmium latinan kelel) om 67nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, kudenz' period), vanhtunuden klassifikacijan mödhe — koumanden gruppan laptalagrupp, IIIB.
Ühthine ümbrikirjutand
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Element om harv londuses, pala Man kores — 1,3 grammad tonnas. Šveicarine Žak-Lui Sore-himik avaiži gol'mijan spektraližen analizan abul vl 1879. Ročine Per Teodor Kleve-himik erigoiti uden elementan hapandust sil-žo vodel i nimiti Stokhol'man oiktastuseks, sikš ku radoi läz necidä lidnad.
Ei ole biologišt rolid gol'mii-metallal, no sen erased solad stimuliruidas substancijoiden vajehtust.
Fizižed ičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Gol'mii om pehmed da tagokaz, loštai da hobedakaz mametall.
Atommass — 164,93033. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 8,795 g/sm³. Suladandlämuz — 1734 K (1461 C°). Kehundlämuz — 2873 K (2600 C°).
Londuseline gol'mii kogoneb üks'jäižes stabiližes 165Ho-izotopaspäi. Tetas 35 ratud radioaktivišt izotopad 140..164 i 166..175 atommassanke, mugažo niiden 33 izomärad. Niišpäi kaikiš hätkembad oma 163Ho-izotop 4570 vot pol'čihodamižen pordonke, 166Ho (T½=28,3 časud) i gol'mii-161 (2,5 časud). Kaikiš hätkembad eläjad izomärad oma 166m1Ho (T½=1200 vot), 160m1Ho (5,02 časud) i 162mHo (67 minutad). Izotopad čihotas β- i protonižen (izotopad 142, 144, 146, 147), α- i β-čihodamižen (izotopad 151..154, 158) vai muite β-čihodamižen kal't (kaik toižed), kebnembad kändasoiš disprozijaks, jüžmakombad erbijaks, izotop 164 — molembikš, izotopad 144, 146, 147, 151..154, 158 — disprozijaks i terbijaks.
Himižed ičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Gol'mii muigotub il'mas hilläšti i kändase Ho2O3-hapanduseks. Muigotandmärad: +3 (tobjimalaz), +2, +1. Reagiruib kaikidenke muiktusidenke päiči HF, ei ole reakcijoid ftoranke.
Kävutand
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Ottas kävutamižhe gol'mijad metallurgijas (legiruidas alüminijan ühthesuladusid), atomenergetikas i üläveimiden magnitoiden tehmižes. Gol'mijan ionad oma aluseks sädamha infrarusttad sädegoičendad lazeras.
Elementan päeksportör — Kitai, mugažo om löudmižsijid AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas da Skandinavijas.
Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- Gol'mii webelements.com-saital. (angl.)
- Kirjutuz gol'mijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)
 |
Gol'mii Vikiaitas |
| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | ||||||||||||||||||||||||||
| 1 | H | He | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 2 | Li | Be | B | C | N | O | F | Ne | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 3 | Na | Mg | Al | Si | P | S | Cl | Ar | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 4 | K | Ca | Sc | Ti | V | Cr | Mn | Fe | Co | Ni | Cu | Zn | Ga | Ge | As | Se | Br | Kr | |||||||||||||||||||||||||
| 5 | Rb | Sr | Y | Zr | Nb | Mo | Tc | Ru | Rh | Pd | Ag | Cd | In | Sn | Sb | Te | I | Xe | |||||||||||||||||||||||||
| 6 | Cs | Ba | La | Ce | Pr | Nd | Pm | Sm | Eu | Gd | Tb | Dy | Ho | Er | Tm | Yb | Lu | Hf | Ta | W | Re | Os | Ir | Pt | Au | Hg | Tl | Pb | Bi | Po | At | Rn | |||||||||||
| 7 | Fr | Ra | Ac | Th | Pa | U | Np | Pu | Am | Cm | Bk | Cf | Es | Fm | Md | No | Lr | Rf | Db | Sg | Bh | Hs | Mt | Ds | Rg | Cn | Nh | Fl | Mc | Lv | Ts | Og | |||||||||||
| 8 | Uue | Ubn | Ubu | Ubb | Ubt | Ubq | Ubp | Ubh | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||