Mine sisu juurde

Gol'mii

Vikipedii-späi
Gol'mijan pala
67
0
2
8
29
18
8
2
Ho
164,93033
Gol'mii

Gol'mii (Hoholmium latinan kelel) om 67nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, kudenz' period), vanhtunuden klassifikacijan mödhe — koumanden gruppan laptalagrupp, IIIB.

Ühthine ümbrikirjutand

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Element om harv londuses, pala Man kores — 1,3 grammad tonnas. Šveicarine Žak-Lui Sore-himik avaiži gol'mijan spektraližen analizan abul vl 1879. Ročine Per Teodor Kleve-himik erigoiti uden elementan hapandust sil-žo vodel i nimiti Stokhol'man oiktastuseks, sikš ku radoi läz necidä lidnad.

Ei ole biologišt rolid gol'mii-metallal, no sen erased solad stimuliruidas substancijoiden vajehtust.

Fizižed ičendad

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Gol'mii om pehmed da tagokaz, loštai da hobedakaz mametall.

Atommass — 164,93033. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 8,795 g/sm³. Suladandlämuz — 1734 K (1461 C°). Kehundlämuz — 2873 K (2600 C°).

Londuseline gol'mii kogoneb üks'jäižes stabiližes 165Ho-izotopaspäi. Tetas 35 ratud radioaktivišt izotopad 140..164 i 166..175 atommassanke, mugažo niiden 33 izomärad. Niišpäi kaikiš hätkembad oma 163Ho-izotop 4570 vot pol'čihodamižen pordonke, 166Ho (T½=28,3 časud) i gol'mii-161 (2,5 časud). Kaikiš hätkembad eläjad izomärad oma 166m1Ho (T½=1200 vot), 160m1Ho (5,02 časud) i 162mHo (67 minutad). Izotopad čihotas β- i protonižen (izotopad 142, 144, 146, 147), α- i β-čihodamižen (izotopad 151..154, 158) vai muite β-čihodamižen kal't (kaik toižed), kebnembad kändasoiš disprozijaks, jüžmakombad erbijaks, izotop 164 — molembikš, izotopad 144, 146, 147, 151..154, 158 — disprozijaks i terbijaks.

Himižed ičendad

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Gol'mii muigotub il'mas hilläšti i kändase Ho2O3-hapanduseks. Muigotandmärad: +3 (tobjimalaz), +2, +1. Reagiruib kaikidenke muiktusidenke päiči HF, ei ole reakcijoid ftoranke.

Ottas kävutamižhe gol'mijad metallurgijas (legiruidas alüminijan ühthesuladusid), atomenergetikas i üläveimiden magnitoiden tehmižes. Gol'mijan ionad oma aluseks sädamha infrarusttad sädegoičendad lazeras.

Elementan päeksportör — Kitai, mugažo om löudmižsijid AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas da Skandinavijas.