Iridii

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Iridijan pallišk.
77
0
2
15
32
18
8
2
Ir
192,217
Iridii
Iridijan spektr

Iridii (Iriridium latinan kelel) om 77nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om ühesandes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — kahesanden gruppan laptalagruppas), tabluden kudendes periodas.

Anglijalaine S. Tennant-himik avaiži iridijan vl 1803 platinan palan ližasubstancijoiden keskes. Nimitihe elementan soliden erazvuiččen mujun mödhe (amuižgrek.: ἶρις «jumalanbembel'»).

Element om lujas harv londuses, pala Man kores — 0,001 grammad tonnas. Ei voi löuta sidä joudjas olendas. Ectäs meteoritoid iridijan korktan koncentracijan mödhe (0,5 grammad tonnas da sen enamba).

Iridijal ei ole ičenašt biologišt rolid. Metalline iridii ei ole toksine.

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Iridii om löumassulatud hobedakaz päličmänendmetall, kova lujas. Iridii om platinan gruppan hüväsuguine metall.

Atommass — 192,217. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 22,65 g/sm³. Suladandlämuz — 2719 K (2446 C°). Kehundlämuz — 4403 K (4130 C°).

Kaks' londuselišt izotopad (191Ir — 37,3%, 193Ir — 62,7%) om olmas, sädihe 34 ratud radioaktivišt izotopad 164..199 atommassanke i niiden 32 südäitukušt izomerad. Kaikiš hätkemb om 192m2Ir-izomer 241 vot pol'čihodamiženke.

Himižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lujad korrozijanvastaižed ičendad oma iridijal 2000 Cel'sijan gradushasai. Nece metall jäb reakcijata muiktusidenke mitte taht arvoimižiš, eskai kaikiš vägevidenke (ozutesikš, carin vodkanke). Muigotandmärad: +9..−1 i −3, sidä kesken +3 i +4 tobjimalaz.

Kävutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ottas kävutamižhe iridijad elektrotehnikas tobjimalaz, likutimiden sütutamižtohuzil levedali. Se om hüvä katalizator mugažo.

Vl 2009 mail'man saliž oli 3 tonnad, torguzmöndarv — 35 US$ grammas (2012). Pälöudmižsijad sijadasoiš AÜV:oiš, SAT:as, Kanadas da Udel Gvinejal.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]