Palladii

46	0 0 0 18 18 8 2
Pd 106,42
Palladii

Palladii (Pd — palladium latinan kelel) om 46nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om kümnendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — kahesanden gruppan laptalagruppas, VIIIB), tabluden videndes periodas.

Ühthine ümbrikirjutand

Element om harv londuses lujas, pala Man kores om 10⁻⁸. Voib löuta sidä joudjas olendas — allopalladijaks. Anglijalaine Uil'jam Haid Uollaston-himik avaiži palladijan vl 1803. Om nimitadud Pävönen 2 Pallas-asteroidan mödhe (avaitihe vl 1802). Nimitihe asteroidad Amuižen Grekanman mifologijan Pallada-personažan mödhe (amuižgrek.: Παλλάς Pallas). Lugetihe, ku jumalnaižen puine kuvapatshaine (palladuim) om olmas miččel-se sijal, ka se om murendamatoi.

Palladii om platinan gruppan hüväsuguine metall. Sadas nikelin, hobedan i vas'ken sul'fidkivendoiden ümbriradmiženke.

Fizižed ičendad

Palladii om tagokaz plastine hobedaižvauged päličmänendmetall, paramagnetik. Ei voi segoitada sidä vedhe. Kogoneb vezinikad ičeze 900 mülühüsai. Kristalline segluz om tahkkeskustoittud kubanvuitte.

Atommass — 106,42. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 12,02 g/sm³. Suladandlämuz — 1828,05 K (1554,9 C°). Kehundlämuz — 3236 K (2963 C°).

Londuseline palladii kogoneb kudes stabiližes izotopaspäi: ¹⁰²Pd (1,00 %), ¹⁰⁴Pd (11,14 %), ¹⁰⁵Pd (22,33 %), ¹⁰⁶Pd (27,33 %), ¹⁰⁸Pd (26,46 %) i ¹¹⁰Pd (11,72 %). Sen ližaks tetas 29 ratud radioaktivišt izotopad 91..101, 103, 107, 109..124 atommassanke i 13 izomärad. Kaikiš hätkembad čihodajad oma ¹⁰⁷Pd 6,5 mln vozid pol'čihodamižen pordonke, ¹⁰³Pd-izotop (T_½=17 päivest) i palladii-100 (3,6 päivest). Kaik radioaktivižed izotopad hajetas β-čihodamižen kal't, kändasoiš rodijaks vai hobedaks.

Himižed ičendad

Palladii om kaikiš aktivižemb himižikš platinanvuiččiš metalloišpäi. Ei ole reakcijad nenidenke substancijoidenke: vezi, vähäkoncentriruidud muiktused, muglad, ammiakan segoitez. Reagiruib palabidenke koncentriruidud rik- i azotmuiktusidenke. Segoib koncentriruidud hlormuiktuses toižiden platinmetalloiden erineden, endištab muiktust hlorhasai^[1]:

{\ce {7 Pd + 16 HClO4 -> 7 Pd(ClO4)2 + Cl2 + 8 H2O}}

(kaik toižed platinmetallad endištadas hlorad +5-muigotandmärhasai).

Voib segoida metallad azot- i solmuiktuses anodan abul:

{\ce {Pd + 4 HNO3 -> Pd(NO3)2 + 2 NO2 ^ + 2 H2O}}

{\ce {Pd + 2 HCl + Cl2 -> H2[PdCl4]}}

{\ce {Pd + 2 HCl + 2 Cl2 -> H2[PdCl6]}}

Honuzližel lämudel palladii reagiruib carinvodkanke, nepsoidenke hloranke i bromanke. Lämbitamižes om reakcijoid nenidenke elementoidenke: ftor, rik, selen, tellur, arsen, ola. Muigotub ühthesuladamižes kalijan gidrosul'fatanke KHSO₄, reagiruib sulatud natrijan peroksidanke.

Metall seižub lämbitusen aigan il'mas läz 300 Cel'sijan gradushasai i korktemb mi 850 C° lämudel. Keskustal 300..850 C° palladijan hapanduz (II) PdO sädase metallan pindal, se kerteh hajeneb edesižes lämbitamižes.

Kävutand

Palladii om hüvä katalizator. Kävutadas puhtastamha vezinikad.

Homaičendad

↑ Палладий (Palladii) // Химическая энциклопедия (Himine enciklopedii): vižtomine / päredaktor I. L. Knunänc. — M.: Bol'šaja Rossijskaja enciklopedija, 1992. — T.3: 639 lp. — Lpp. 440−441. — 48 000 egz. ISBN 5-85270-039-8. (ven.)

Irdkosketused

Palladii Vikiaitas

[1] Палладий (Palladii) // Химическая энциклопедия (Himine enciklopedii): vižtomine / päredaktor I. L. Knunänc. — M.: Bol'šaja Rossijskaja enciklopedija, 1992. — T.3: 639 lp. — Lpp. 440−441. — 48 000 egz. ISBN 5-85270-039-8. (ven.)

[1]