Tantal

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Tantalan palaižed kubižen santimetran kohtha.
73
0
2
11
32
18
8
2
Ta
180,94788
Tantal

Tantal (Ta - tantalum latinan kelel) om 73nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om videnden gruppan laptalagruppas, tabluden kudendes periodas.

Element om levitadud londuses keskmäras, sidä ei voi löuta joudjas olendas.

Avaidusen istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Tantalan avaiži vl 1802 ročilaine himik A. Ekeberg.

Puhtast metallišt tantalad sai ezmäižen kerdan vl 1903 germanijalaine himik V. Bol'ten.

Nimen sündund[redaktiruida | redaktiruida purde]

Tantal sai ičeze nimen amuižgrekan mifologijan Tantal-vägimehen mödhe.

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Tantal om jüged kova hahk metall. Tantalal om lujas korged suladandlämuz da kehundlämuz, no se om mugažo lujas plastine. Puhthan tantalan muju om hahk.

Atommass — 180,94788. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 16,654 g/sm³. Suladandlämuz — 3290 K. Kehundlämuz — 5731 K.

Himižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Tantal ei ole aktivine normaližiš arvoimižiš, il'mas muigotub, ku lämuz om korktemb 280°C, i siloi se katase Ta2O5-oksidan kaičendkerthel; se reagiruib galogenidenke, ku lämuz om korktemb 250°C. Ku se lämbitadas, reagiruib elementoidenke С, В, Si, P, Se, Те; substancijoidenke: Н2О, СО, СО2, NO, HCl, H2S.

Tantal om lujas seižui mugliden da muiktusiden painust vaste.

Kävutand da löudmižsijad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Tantal kävutase metallurgijas, atomenergetikas, elektotehnikas, elektronikas. Se om mugažo juvelirine metall.

Kaikiš järedambad tantalan löudmižsijad oma Francijas, Egiptas, Tailandas da Kitaiš. Kaikiš suremb mail'man löudmižsija om Grinbušas (Avstralii).

Toižed löudmižsijad oma Mozambikas, Avstralijas da Nigerijas.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]