Magnii

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Magnijan kristallad.
12
0
0
0
0
2
8
2
Mg
24,305
Magnii

Magnii (Mgmagnesium latinan kelel) om 12nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om kahtenden gruppan päalagruppas, tabluden koumandes periodas.

Magnii om levitadud Man kores (1,95%). Voib löuta ičesündujad magnijad harvoin lujas. Vl 1808 anglijalaine Hemfri Devi-himik sai magnijad ezmäižen kerdan elektrolizan abul.

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Magnii om kebn tagokaz hobedaižvauged metall. Magnijan palandan aigan eritub äjan vauktust da lämut.

Atommass — 24,305. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 1,737 g/sm³. Suladandlämuz — 922 K. Kehundlämuz — 1 363 K.

Stabiline magnii kogoneb koumes izotopaspäi: 24Mg (78,6%), 25Mg (10,1%) i 26Mg (11,3%). Sen ližaks 19 ratud izotopad om olmas 19..23 i 27..40 atommassanke, 28Mg čihodab kaikiš hätkemb (T½ — 20,9 časud).

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Wiki letter w.svg Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.