Mine sisu juurde

Erbii

Vikipedii-späi
Erbijan pallišk
68
0
2
8
30
18
8
2
Er
167,259
Erbii
Erbijan spektran nägui pala

Erbii (Ererbium latinan kelel) om 68nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, kudenz' period), vanhtunuden klassifikacijan mödhe — koumanden gruppan laptalagrupp, IIIB.

Ühthine ümbrikirjutand[vajehta | vajehtada tekst]

Element om harv londuses, pala Man kores — 3,3 grammad tonnas. Ročine Karl Gustav Mosander-himik avaiži erbijan vl 1843. Nimitihe Itterbü-žilon mödhe Stokhol'man sarišton Resarö-sarel, kuti koumed tošt elementad-ki (terbii, itterbii, ittrii).

Metallal ei ole biologišt rolid, no kävutadas sen solid hibjan substancijoiden vajehtusen stimulätoraks.

Fizižed ičendad[vajehta | vajehtada tekst]

Erbii om pehmed tagokaz hobedakaz mametall. Se ei ole radioaktivine, om ferromagnetikaks.

Atommass — 167,259. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 9,06 g/sm³. Suladandlämuz — 1802 K (1529 C°). Kehundlämuz — 3141 K (2868 C°).

Londuseline erbii kogoneb kudes stabiližes izotopaspäi: 162Er (0,14 %), 164Er (1,6 %), 166Er (33,5 %), 167Er (22,87 %), 168Er (26,98 %), 170Er (14,91 %). Tetas 29 ratud radioaktivišt izotopad 143..161, 163, 165, 169, 171..177 atommassanke, i 13 izomärad. Niišpäi kaikiš hätkembad oma 169Er-izotop 9,4 päivest pol'čihodamižen pordonke, 172Er (T½=49,3 časud) i erbii-160 (28,68 časud). Kaikiš hätkemb eläi izomär om 149m1Er (T½=8,9 sekundad). Izotopad čihotas protonižen (izotop 142), β- i protonižen (izotopad 143, 145..149), α- i β-čihodamižen (izotopad 152..156), β- i neitronižen (izotopad 179, 180) vai muite β-čihodamižen kal't (kaik toižed), kebnembad kändasoiš gol'mijaks, jüžmakombad tulijaks, izotopad 143, 145..149, 152..156 — gol'mijaks i disprozijaks.

Himižed ičendad[vajehta | vajehtada tekst]

Erbii-metall palab il'mas hapandusen sädandanke. Reagiruib vedenke säten gidrohapandust. Muigotandmär oleleb +3 (tobjimalaz), +2 i +1. Om reakcijoid galogenidenke.

Kävutand[vajehta | vajehtada tekst]

Ottas kävutamižhe erbijan hapandust atomreaktoriš i optižes kuidus lujenemha signalad. Erbijan hapandusen monokristall kävutase lazerhirurgijas. Tehtas ühthesuladusid vanadijanke, kobal'tanke i nikelinke.

Metallan päeksportör — Kitai, mugažo om löudmižsijid AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas i Skandinavijas.

Irdkosketused[vajehta | vajehtada tekst]