Erbii
68 |
0
2 8 30 18 8 2 |
Er 167,259 |
|
Erbii |
Erbii (Er — erbium latinan kelel) om 68nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, kudenz' period), vanhtunuden klassifikacijan mödhe — koumanden gruppan laptalagrupp, IIIB.
Ühthine ümbrikirjutand
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Element om harv londuses, pala Man kores — 3,3 grammad tonnas. Ročine Karl Gustav Mosander-himik avaiži erbijan vl 1843. Nimitihe Itterbü-žilon mödhe Stokhol'man sarišton Resarö-sarel, kuti koumed tošt elementad-ki (terbii, itterbii, ittrii).
Metallal ei ole biologišt rolid, no kävutadas sen solid hibjan substancijoiden vajehtusen stimulätoraks.
Fizižed ičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Erbii om pehmed tagokaz hobedakaz mametall. Se ei ole radioaktivine, om ferromagnetikaks.
Atommass — 167,259. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 9,06 g/sm³. Suladandlämuz — 1802 K (1529 C°). Kehundlämuz — 3141 K (2868 C°).
Londuseline erbii kogoneb kudes stabiližes izotopaspäi: 162Er (0,14 %), 164Er (1,6 %), 166Er (33,5 %), 167Er (22,87 %), 168Er (26,98 %), 170Er (14,91 %). Tetas 29 ratud radioaktivišt izotopad 143..161, 163, 165, 169, 171..177 atommassanke, i 13 izomärad. Niišpäi kaikiš hätkembad oma 169Er-izotop 9,4 päivest pol'čihodamižen pordonke, 172Er (T½=49,3 časud) i erbii-160 (28,68 časud). Kaikiš hätkemb eläi izomär om 149m1Er (T½=8,9 sekundad). Izotopad čihotas protonižen (izotop 142), β- i protonižen (izotopad 143, 145..149), α- i β-čihodamižen (izotopad 152..156), β- i neitronižen (izotopad 179, 180) vai muite β-čihodamižen kal't (kaik toižed), kebnembad kändasoiš gol'mijaks, jüžmakombad tulijaks, izotopad 143, 145..149, 152..156 — gol'mijaks i disprozijaks.
Himižed ičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Erbii-metall palab il'mas hapandusen sädandanke. Reagiruib vedenke säten gidrohapandust. Muigotandmär oleleb +3 (tobjimalaz), +2 i +1. Om reakcijoid galogenidenke.
Kävutand
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Ottas kävutamižhe erbijan hapandust atomreaktoriš i optižes kuidus lujenemha signalad. Erbijan hapandusen monokristall kävutase lazerhirurgijas. Tehtas ühthesuladusid vanadijanke, kobal'tanke i nikelinke.
Metallan päeksportör — Kitai, mugažo om löudmižsijid AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas i Skandinavijas.
Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- Erbii webelements.com-saital. (angl.)
- Kirjutuz erbijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)
Erbii Vikiaitas |
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | ||||||||||||||||||||||||||
1 | H | He | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2 | Li | Be | B | C | N | O | F | Ne | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
3 | Na | Mg | Al | Si | P | S | Cl | Ar | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
4 | K | Ca | Sc | Ti | V | Cr | Mn | Fe | Co | Ni | Cu | Zn | Ga | Ge | As | Se | Br | Kr | |||||||||||||||||||||||||
5 | Rb | Sr | Y | Zr | Nb | Mo | Tc | Ru | Rh | Pd | Ag | Cd | In | Sn | Sb | Te | I | Xe | |||||||||||||||||||||||||
6 | Cs | Ba | La | Ce | Pr | Nd | Pm | Sm | Eu | Gd | Tb | Dy | Ho | Er | Tm | Yb | Lu | Hf | Ta | W | Re | Os | Ir | Pt | Au | Hg | Tl | Pb | Bi | Po | At | Rn | |||||||||||
7 | Fr | Ra | Ac | Th | Pa | U | Np | Pu | Am | Cm | Bk | Cf | Es | Fm | Md | No | Lr | Rf | Db | Sg | Bh | Hs | Mt | Ds | Rg | Cn | Nh | Fl | Mc | Lv | Ts | Og | |||||||||||
8 | Uue | Ubn | Ubu | Ubb | Ubt | Ubq | Ubp | Ubh | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
|