Erbii

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Erbijan pallišk
68
0
2
8
30
18
8
2
Er
167,259
Erbii
Erbijan spektran nägui pala

Erbii (Ererbium latinan kelel) om 68nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, kudenz' period).

Ühthine ümbrikirjutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Element om harv londuses, pala Man kores — 3,3 grammad tonnas. Ročilaine Karl Gustav Mosander-himik avaiži erbijan vl 1843. Nimitihe Itterbü-žilon mödhe Stokhol'man sarišton Resarö-sarel, kuti koumed tošt elementad-ki (terbii, itterbii, ittrii).

Metallal ei ole biologišt rolid, no kävutadas sen solid hibjan substancijoiden vajehtusen stimulätoraks.

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Erbii om pehmed tagokaz hobedakaz mametall.

Atommass — 167,259. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 9,06 g/sm³. Suladandlämuz — 1802 K (1529 C°). Kehundlämuz — 3141 K (2868 C°).

Londuseline erbii kogoneb kudes stabiližes izotopaspäi: 162Er (0,14%), 164Er (1,6%), 166Er (33,5%), 167Er (22,87%), 168Er (26,98%), 170Er (14,91%). Tetas 29 ratud radioaktivišt izotopad 143..161, 163, 165, 169, 171..177 atommassanke, i 13 izomärad.

Himižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Erbii-metall palab il'mas hapandusen sädandanke. Reagiruib vedenke säden gidrohapandust. Muigotandmär oleleb +3 (tobjimalaz), +2 i +1. Om reakcijoid galogenidenke.

Kävutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ottas kävutamižhe erbijan hapandust atomreaktoriš i optižes kuidus lujenemha signalad. Erbijan hapandusen monokristall kävutase lazerhirurgijas. Tehtas ühthesuladusid vanadijanke, kobal'tanke i nikelinke. Metallan päeksportör — Kitai, mugažo om löudmižsijid AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas i Skandinavijas.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]