Mine sisu juurde

Gallii

Vikipedii-späi
Puhthan gallijan nägu
31
0
0
0
3
18
8
2
Ga
69,723
Gallii

Gallii (Gagallium latinan kelel) om 31nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om koumandestoštkümnendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — koumanden gruppan päalagruppas, IIIA), tabluden nelländes periodas.

Ühthine ümbrikirjutand

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Gallii om harv Man kores, sen pala — 19 grammad tonnas. Ei voi löuta metallad puhthas olendas. Vl 1875 francine Pol' Emil' Lekok de Buabodran-himik sai puhtast gallijad ezmäižen kerdan Pirenejad-mägiden kivendospäi i nimiti elementad Francijan latinižen nimen (Gallia) mödhe.

Ei ole tarbhašt biologišt rolid, gallijan pölü om toksine lujas. Metall om luja bakterijanvastaine abutuz, azotab verenjoksmust süviš satatesiš.

Fizižed ičendad

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Gallii om kebn pehmed, plastine hobedaižvauged metall siniženke ližamujunke. Järgeline kristalline segluz om ortorombine, toižed modifikacijad oma seižumatomad (β, γ, δ, ε) i oma olmas korktan painuden al (gallii-II kubiženke i -III tetragonaliženke seglusenke).

Atommass — 69,723. Ninevuz normaližiš arvoimižiš (kova, +20 C°) — 5,904 g/sm³, nozol (+29,8 C°) — 6,095 g/sm³. Suladandlämuz — 302,91 K (29,76 C°). Kehundlämuz — 2673 K (2400 C°).

Londuseline gallii kogoneb kahtes stabiližes izotopaspäi: 69Ga (60,11 %) i 71Ga (39,89 %). Tetas 29 ratud radioaktivišt izotopad 56..68, 70, 72..86 atommassanke, i niiden koume izomärad. Kaikiš hätkemban 67Ga-izotopan pol'čihodamižen pord om 3,26 päivest, sid' 72Ga (T½= 14,1 časud) i 66Ga (9,5 časud). Radioaktivižed izotopad hajetas protonižen (56..59-izotopad) i β-čihodamižen kal't, kändasoiš cinkaks vai germanijaks.

Himižed ičendad

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Elementan himižed ičendad oma alüminijan pojavad, no metalližen gallijan reakcijad tegesoiš vitkomb penemban himižen aktivižusen tagut. Hapandusen kerteh sädase il'mas metallan pindal, se kaičeb gallijad edesišt muigotust vaste. Muigotandmärad: +1, +3.

Ei ole reakcijoid gallijanke nenil elementoil: vezinik, hil'nik, azot, ola, bor.

Gallii reagiruib hulanke vedenke vitkos, vezinik i gallijan gidrohapanduz (III) sädasoiš. Todesižikš reakcii seižutab metallan pindan teravan muigotusen tagut:

Reakcijas ülälämbitadud vezipurunke (350 C°) gallijan metagidrohapanduz (GaOOH) sädase, se-žo metagalliimuiktuz:

Ottas kävutamižhe pol'veimiden tehmižes (97 %) i toksižen artutin vajehtamižes. Ühthesuladuz plutonijanke (gallijan koumeprocentine ližaduz) stabiliziruib atombomban strukturad.

Kaikiš suremb südäiolend om sfalerit-mineralas (0,1 procenthasai) i harvas gallit-mineralas. Sadas boksitoiden, kivihilen i nefelinan ümbriradmiženke. Gallii kucub alüminijan varmdusen lujad polendust, i pidab puhtastada toine toižespäi. Maksoi US$1200 kilogrammas vl 2005.