Vezinik

1	0 0 0 0 0 0 1
H 1,00794
Vezinik

Kolb puhthanke vezinikanke. Gaz vauvhatub.

Vezinikan spektran nägui pala

Vezinikan, neonan i gelijan spektraline analiz. Videon hätkeližuz om 4 min 49 s.

Vezinik (H — hydrogenium latinan kelel «sündutai vet») om ezmäine himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes.

Francijalaižed Antuan Lavuazje-himik i Žan Batist Mön'je-inžener sädiba vet sintezal i jagoiba sen puru gazoihe ezmäižen kerdan vl 1783.

Vezinik om kaikiš levitadud element londuses, otab mail'man substancijan koume nelländest barionižen massan mödhe.

Fizižed ičendad

Element om kaikiš kebnemb mujutoi hajutoi gaz tobjimalaz, ei ole toksine. Vezinikan molekul om kaks'atomine — Н₂.

Kaik seičeme vezinikan izotopad oma ičeze nimidenke. Voib löuta koumed izotopad londuses: ¹H — protii (järgeline Н, se om neitronita, 99,988%), ²H — deiterii (D, 0,012%) da ³H — tritii (radioaktivine T 12,32 vot pol'čihodamižen pordonke, jäl'ged londuses). Sen ližaks, tetas nell' ratud radioaktivišt izotopad 4..7 atommassanke: kvadii, pentii, geksii i septii, kaik elädas läz 10⁻²¹ sekundad.

Atommass — 1,00794. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš, 0 C°) — 0,0000899 g/sm³. Suladandlämuz — 13,99 K (−259,16 C°). Kehundlämuz — 20,27 K (−252,88 C°).

Himižed ičendad

Erazvuiččed ühtnendad da niiden kävutamine oma levitadud. Muigotandmärad: +1, 0, −1.

Segoituz il'manke vai hapanikanke andab palamižen reakcijad vai poukahtust. Voib segoitadas etanolas i erasiš metalloiš (raud, nikel', titan, niobii, platin, palladii).

Irdkosketused

• Vezinik webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz vezinikas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)