Dubnii

105	2 11 32 32 18 8 2
Db 268
Dubnii

Dubnii (Db — dubnium latinan kelel) om 105nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om videndes gruppas, tabluden seičemendes periodas.

Ühthine ümbrikirjutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ei ole dubnijad londuses. Se om transaktinoidine ratud element. Voib sada elementan vaiše severt-se atomoid kaikuččes löutud südäitukreakcijas.

Nevondkundaline Georgii Flörov-fizikantedomez' kollegidenke avaižiba^[1] dubnijan vl 1968, sädiba americijaspäi i neonaspäi. Vl 1970 amerikaižen Berkli-laboratorijan tedomehed saiba 105:nt elementad kalifornijaspäi i azotaspäi.

Vspäi 1997 element om nimitadud Dubn-lidnan mödhe (Moskvan agj, Venälaine Federacii), se om elementan avaidusen sijaduz.

Himižed ičendad oma videnden gruppan toižiden elementoiden pojavad, se om vahvištadud vn 2021 kodviš MOCl₃-substancijanke (M = videnden gruppan Nb, Ta, Db elementad) da sen aigemba hromatografižiš kodviš.

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Dubnii om radioaktivine päličmänendmetall.

Atommass — 268. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 29,3 g/sm³ (ezimeletaden).

Vodele 2010 kaik om 13 avaitud izotopad 255..263, 266..268 da 270 atommassanke, i niiden üks'..koume izomärad. Kaikiš hätkemban dubnii-268-izotopan pol'čihodamižen pord om 16..30 časud. Izotopad kändasoiš lourensijaks päpaloin α-čihodamižen jäl'ghe, tegese severz'-se toižid čihodamižid (oz., β-čihodamine rezerfordijan sündundanke), südäitukun jagamine-ki om jüžmakoil izotopil.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

↑ G. N. Flerov et al. On the synthesis of element 105 // Nuclear Physics A. — 1970. — T. 160, № 1. — Lpp. 181−192. (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Dubnii Vikiaitas

[1] G. N. Flerov et al. On the synthesis of element 105 // Nuclear Physics A. — 1970. — T. 160, № 1. — Lpp. 181−192. (angl.)

[1]