Dubnii

105	2 11 32 32 18 8 2
Db 268
Dubnii

Dubnii (Db — dubnium latinan kelel) om 105nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om videndes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — videnden gruppan laptalagruppas, VB), tabluden seičemendes periodas.

Ühthine ümbrikirjutand

Ei ole dubnijad londuses. Se om transaktinoidine ratud element. Voib sada elementan vaiše severt-se atomoid kaikuččes löutud südäitukreakcijas.

Nevondkundaline Georgii Flörov-fizikantedomez' kollegidenke avaižiba^[1] dubnijan vl 1968, sädiba americijaspäi i neonaspäi. Vl 1970 amerikaižen Berkli-laboratorijan tedomehed saiba 105:nt elementad kalifornijaspäi i azotaspäi.

Vspäi 1997 element om nimitadud Dubn-lidnan mödhe (Moskvan agj, Venälaine Federacii), se om elementan avaidusen sijaduz.

Fizižed ičendad

Dubnii om radioaktivine päličmänendmetall.

Atommass — 268. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 29,3 g/sm³ (ezimeletaden).

Vodele 2010 kaik om 13 avaitud izotopad 255..263, 266..268 da 270 atommassanke, i niiden üks'..koume izomärad (257m 0,67 sekundad pol'čihodamižen pordonke, ezimeletaden 258m i 260m). Kaikiš hätkemban dubnii-268-izotopan pol'čihodamižen pord om 30,8 časud, ²⁶⁷Db-izotop om kahtenz' hätkte (T_½=4,6 časud), sid' ²⁶⁶Db (80 minutad) i ²⁷⁰Db (1 čas). Izotopad 255 i 261 hajetas α-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, izotopad 256..258, 260, 262, 263, 268 i 270 nomeranke — α-, β-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, izotop 259 — α-čihodamižen kal't, dubnii-266 i 267 — β-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't. Izotopad 255 i 261 kändasoiš lourensijaks i erazvuiččikš elementoikš, izotopad 256..258, 260, 262, 263, 268 i 270 — lourensijaks, rezerfordijaks da erazvuiččikš elementoikš, dubnii-259 — lourensijaks, izotopad 266 i 267 kändasoiš rezerfordijaks da erazvuiččikš elementoikš.

Himižed ičendad

Muigotandmärad oma +3 i +4, no tobjimalaz +5.

Dubnijan himižed ičendad oma videnden gruppan toižiden elementoiden pojavad, se om vahvištadud vn 2021 kodviš MOCl₃-substancijanke (M = videnden gruppan Nb, Ta, Db elementad) da sen aigemba hromatografižiš kodviš.

Homaičendad

↑ G. N. Flerov et al. On the synthesis of element 105 // Nuclear Physics A. — 1970. — T. 160, № 1. — Lpp. 181−192. (angl.)

Irdkosketused

Dubnii Vikiaitas

[1] G. N. Flerov et al. On the synthesis of element 105 // Nuclear Physics A. — 1970. — T. 160, № 1. — Lpp. 181−192. (angl.)

[1]