Brom

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Brom ampulas.
35
0
0
0
7
18
8
2
Br
79,904
Brom

Brom (Brbromum latinan kelel) om 35nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om seičemenden gruppan päalagruppas, tabluden nelländes periodas.

Element om levitadud londuses avaros, leviganduz Man kores — 1,6 grammad tonnas; sen znamasižed koncentracijad oma merivedes (67 grammad tonnas). Saksalaine Karl Jakob Lövih-himik vl 1825 i francijalaine Antuan Žerom Balar-himik vl 1826 avaižiba broman ripmata toine toižespäi. Nimituz libub grekan βρῶμος-sanaspäi «haiž, hajukaz».

Elementarine brom om morim, i se purustub. Solad poletas suguhimod i ottas tüništoitajaks zelläks.

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Brom om jüged ruskedbur nozoluz lujanke pahanke hajunke. Se i artut' oma üks'jäižed elementad-nozoluded honuzližel lämudel.

Atommass — 79,904. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš, 25 C°) — 3,102 g/sm³. Suladandlämuz — 265,9 K. Kehundlämuz — 331,9 K.

Londuseline brom kogoneb kahtes stabiližes izotopaspäi: 79Br (50,56%) i 81Br (49,44%). Tetas 30 ratud radioaktivišt izotopad 66..78, 80, 82..97 atommassanke, sen ližaks 14 izomärad om olmas.

Himižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Brom om lujas aktivine himižešti galogen, levitadud kaikel sijal, no erazvuiččiš koncentracijoiš. Läz kaik sen ühthendad oma segojad vedes. Broman molekul om kaks'atomine — Br2. Muigotandmär oleleb +7, +5, +3, +1, 0 i −1. Reagiruib toižidenke galogenidenke i äjidenke metalloidenke.

Kävutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ottas kävutamižhe lämoipalovastaižiden ližadusiden tehmižes (antipirenad), fotobumagan mujajaks palaks (AgBr), travijan azegišton palaks. Sadas AÜV:oiš i Izrailiš tobjimalaz. Meriorganizmad sätas bromorganižid ühtnendoid.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]