Brom

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Brom ampulas.
35
0
0
0
7
18
8
2
Br
79,904
Brom

Brom (Brbromum latinan kelel) om 35nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om seičemendestoštkümnendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — seičemenden gruppan päalagruppas), tabluden nelländes periodas.

Element om levitadud londuses avaros, leviganduz Man kores — 1,6 grammad tonnas; sen znamasižed koncentracijad oma merivedes (67 grammad tonnas). Saksalaine Karl Jakob Lövih-himik vl 1825 i francijalaine Antuan Žerom Balar-himik vl 1826 avaižiba broman ripmata toine toižespäi. Nimituz libub grekan βρῶμος-sanaspäi «haiž, hajukaz».

Elementarine brom om morim, i se purustub. Solad poletas suguhimod i ottas tüništoitajaks zelläks.

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Brom om jüged ruskedbur nozoluz lujanke pahanke hajunke. Se i artut' oma üks'jäižed elementad-nozoluded honuzližel lämudel.

Atommass — 79,904. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš, 25 C°) — 3,102 g/sm³. Suladandlämuz — 265,9 K. Kehundlämuz — 331,9 K.

Londuseline brom kogoneb kahtes stabiližes izotopaspäi: 79Br (50,56%) i 81Br (49,44%). Tetas 30 ratud radioaktivišt izotopad 66..78, 80, 82..97 atommassanke, sen ližaks 14 izomärad om olmas.

Himižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Brom om lujas aktivine himižešti galogen, levitadud kaikel sijal, no erazvuiččiš koncentracijoiš. Läz kaik sen ühthendad oma segojad vedes. Broman molekul om kaks'atomine — Br2. Muigotandmär oleleb +7, +5, +3, +1, 0 i −1. Reagiruib toižidenke galogenidenke i äjidenke metalloidenke.

Kävutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ottas kävutamižhe lämoipalovastaižiden ližadusiden tehmižes (antipirenad), fotobumagan mujajaks palaks (AgBr), travijan azegišton palaks. Sadas AÜV:oiš i Izrailiš tobjimalaz. Meriorganizmad sätas bromorganižid ühtnendoid.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]