Mine sisu juurde

Brom

Vikipedii-späi
Brom ampulas
35
0
0
0
7
18
8
2
Br
79,904
Brom

Brom (Brbromum latinan kelel) om 35nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om seičemendestoštkümnendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — seičemenden gruppan päalagruppas, VIIA), tabluden nelländes periodas.

Ühthine ümbrikirjutand

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Element om levitadud londuses avaros, leviganduz Man kores — 1,6 grammad tonnas; sen znamasižed koncentracijad oma merivedes (67 grammad tonnas).

Saksalaine Karl Jakob Lövih-himik vl 1825 i francine Antuan Žerom Balar-himik vl 1826 avaižiba broman ripmata toine toižespäi. Nimituz libub grekan βρῶμος-sanaspäi bromos «haiž, hajukaz».

Elementarine brom om morim, i se purustub. Solad poletas suguhimod, ottas niid tüništoitajaks zelläks.

Fizižed ičendad

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Brom om jüged ruskedbur nozoluz lujanke pahanke hajunke. Se i artut' oma üks'jäižed elementad-nozoluded honuzližel lämudel.

Atommass — 79,904. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš, 25 C°) — 3,102 g/sm³. Suladandlämuz — 265,9 K. Kehundlämuz — 331,9 K.

Londuseline brom kogoneb kahtes stabiližes izotopaspäi: 79Br (50,56 %) i 81Br (49,44 %). Tetas 30 ratud radioaktivišt izotopad 66..78, 80, 82..97 atommassanke, sen ližaks 14 izomärad oma löutud. Kaikiš hätkembad čihodajad oma 77Br-izotop (T½=57 časud), 82Br (35,28 časud) i 76Br-izotop (T½=16,2 časud). Radioaktivižed izotopad hajetas protonižen (izotopad 68, 69), β- i neitronižen (izotopad 87..94) čihodamižiden kal't, kändasoiš selenaks vai kriptonaks (izotopad 78 i 80 — molembikš).

Himižed ičendad

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Brom om lujas aktivine himižešti galogen, levitadud kaikel sijal, no erazvuiččiš koncentracijoiš. Läz kaik sen ühthendad oma segojad vedes. Broman molekul om kaks'atomine — Br2. Muigotandmär oleleb +7, +5, +3, +1, 0 i −1. Reagiruib toižidenke galogenidenke i äjidenke metalloidenke.

Himižen aktivižusen mödhe brom otab sijad hloran i jodan keskes. Joudai jod tegese broman reakcijas jodidoiden segoitesidenke:

Vastkarin, ku hlor valatoitab bromidoid vezisegoitesiš, ka brom kändase joudjaks, reakcii mäneb kehundan aigan:

Ottas kävutamižhe lämoipalovastaižiden ližadusiden tehmižes (antipirenad), fotobumagan mujajaks palaks (AgBr), travijan azegišton palaks. Sadas AÜV:oiš i Izrailiš tobjimalaz. Meriorganizmad sätas bromorganižid ühtnendoid.