Berklii

Berklii

97	2 8 27 32 18 8 2
Bk 247,0703
Berklii

Berklijan spektran nägui pala

Berklii (Bk — berkelium latinan kelel) om ühesakümne seičemenz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, aktinoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, seičemenz' period), vanhtunuden klassifikacijan mödhe sijazihe koumanden gruppan laptalagruppas (IIIB).

Ühthine ümbrikirjutand

Ei ole berklijad londuses, se om ratud transplutonine element. Amerikaine Glenn Siborg-himik da hänen kollegad saiba puhtast berklijad ezmäižen kerdan vl 1949. Element om nimitadud amerikaižen kalifornižen Berkli-lidnan da tedoiduzkeskusen mödhe.

Berklii om radiotoksine. Sen paineg živatoihe: jäb luiš vižkümne vot, vajehtab veren südäimišt, kucub rakad.

Fizižed ičendad

Puhtaz berklii

Berklii om radioaktivine hobedakaz metall. Kristalližen seglusen koume formad voib olda. Järgeline segluz om kaks'jaine geksagonaline, mugažo oleskeleb kubine tahkonkeskustoittud 70 atmosferad painudel i ortorombine 25 GPa painudel da sen enamba.

Atommass — 247,0703 (²⁴⁷Bk). Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 14,78 g/sm³ (²⁴⁷Bk); 13,25 g/sm³ (²⁴⁹Bk). Suladandlämuz — 1259 K (986 C°, ²⁴⁹Bk). Kehundlämuz — 2900 K (2627 C°, ²⁴⁹Bk).

Kaik om ühesatoštkümne berklijan ratud izotopad 233, 234, 236, 238..253 atommassanke, i niiden kuz' izomärad. Kaikiš hätkemban eläjan berklii-247-izotopan pol'čihodamižen pord om 1380 vot, ²⁴⁸Bk-izotopan enamba ühesad vot. Berklii-249-izotopan pol'čihodamižen pord om 314 päiväd. Toižed izotopad oma olmas vaiše časuiš. Kaikiš hätkemb eläi izomär om ^248mBk (T_½=23,7 časud). Izotopad 233 i 248 hajetas α-čihodamižen kal't, izotopad 234, 236, 241, 243..246, 251, 252 nomeranke — α- i β-čihodamižen kal't, izotopad 238..240 i 249 — α-, β-čihodamižen i erasti südäitukun spontanižen jagamižen kal't, berklii-242 — β-čihodamižen i erasti südäitukun spontanižen jagamižen kal't, berklii-247 — α-čihodamižen i erasti südäitukun spontanižen jagamižen kal't, izotopad 250 i 253 — β-čihodamižen kal't. Izotopad 233 i 248 kändasoiš americijaks, izotopad 234, 236, 241 i 243..246 — americijaks i kürijaks, izotopad 238..240 — americijaks, kürijaks i erazvuiččikš elementoikš, berklii-242 — kürijaks i erasti erazvuiččikš elementoikš, berklii-247 — americijaks i erazvuiččikš elementoikš, berklii-249 — kalifornijaks, americijaks i harvoin erazvuiččikš elementoikš, izotopad 251 i 252 — kalifornijaks i americijaks, izotopad 250 i 253 — kalifornijaks.

Himižed ičendad

Om reakcijoid nenidenke substancijoidenke: hapanik, vezinik, rik, galogenad. Hapandused oma segoitamatomad vedes. Muigotandmärad: +3 i +4 tobjimalaz, oleldas +2 i +5. «Nell'»-valentižusen olend erištab berklijad toižiš aktinoidoišpäi i lantanoidoišpäi.

Kävutand

²⁴⁹Bk-nuklid kävutase kalifornijan izotopoiden tehmižen täht.

Tehtas kaik berklijad atomreaktoriš lujas penikaižin verdoin. Kaikiš penemb mass zavodimha čepiišt reakcijad om 192 kg.

Irdkosketused

• Berklii webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz berklijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (venäkelel)