Berklii

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Puhtaz berklii.
97
2
8
27
32
18
8
2
Bk
247,0703
Berklii
Berklijan spektr.

Berklii (Bkberkelium latinan kelel) om 97nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, aktinoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, seičemenz' period).

Ei ole berklijad londuses, se om ratud transplutonine element. Amerikalaine himik Glenn Siborg da hänen kollegad saiba puhtast berklijad ezmäižen kerdan vl 1949. Element om nimitadud amerikaižen kalifornižen Berkli-lidnan da tedoiduzkeskusen mödhe.

Berklii om radiotoksine. Sen paineg živatoihe: jäb luiš 50 vot, vajehtab veren südäimišt, kucub rakad.

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Berklii om radioaktivine hobedakaz metall. Kristalližen seglusen koume formad voib olda. Järgeline segluz om kaks'jaine geksagonaline, mugažo oleskeleb kubine tahkonkeskustoittud 70 atmosferad painudel i ortorombine 25 GPa painudel da sen enamba.

Atommass — 247,0703 (247Bk). Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 14,78 g/sm³ (247Bk); 13,25 g/sm³ (249Bk). Suladandlämuz — 1259 K (986 C°, 249Bk). Kehundlämuz — 2900 K (2627 C°, 249Bk).

Om ühesatoštkümne berklijan ratud izotopad 236..254 atommassanke, i niiden 6 izomärad. Kaikiš hätkemban eläjan berklii-247-izotopan pol'čihodamižen pord om 1380 vot, 248Bk-izotopan enamba 300 vot. Berklii-249-izotopan pol'čihodamižen pord om 314 päiväd. Toižed izotopad oma olmas vaiše časuiš.

Himižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Om reakcijoid nenidenke substancijoidenke: hapanik, vezinik, rik, galogenad. Hapandused oma segoitamatomad vedes. Muigotandmärad: +3 i +4 tobjimalaz, oleldas +5 i +2. «Nell'»-valentižusen olend erištab berklijad toižiš aktinoidoišpäi i lantanoidoišpäi.

Kävutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

249Bk-nuklid kävutadas kalifornijan izotopoid tehtes.

Tehtas kaik berklijad atomreaktoriš lujas penikaižin verdoin. Kaikiš penemb mass zavodimha čepiišt reakcijad om 192 kg.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]