Tennessin

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Tennessinan atoman model'.
117
7
18
32
32
18
8
2
Ts
(294)
Tennessin

Tennessin (Tstennessine anglijan kelel) om 117nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om seičemendestoštkümnendes gruppas, tabluden seičemendes periodas.

Ei ole tennessinad londuses. Se om transaktinoidine ratud element.

Avaidusen istorii da nimi[redaktiruida | redaktiruida purde]

Venämalaižiden tedomehiden grupp avaiži tennessinan Dubnas vll 2009−2010 ampten kal'cijan-48 ionil berklijan-249 metho, sädihe berklijad AÜV:oiš. Vl 2014 tedomehiden grupp Darmštadtas (Saksanma) sai elementad tošti.

Vn 2016 28. päiväl kül'mkud IUPAC vahvišti elementan nimitust AÜV:oiden Tennessi-štatan nimen mödhe (angl. Tennessee), sikš miše severz'-se jüžmakoiden elementoiden tedoiduzkeskusid sijadasoiš neciš štatas. Sihesai kucuihe elementad Ununseptii-nimeks (Uus, 117nz') da eka-astataks.

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Tennessin om radioaktivine galogen, om enamb metalližid ičendoid ezimeletaden.

Atommass — 294. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 7,1..7,3 g/sm³ (lugustusen mödhe). Elementale pidab olda kovaks honuzlämudel. Tennessin voib olda üks'atomižeks toižiš galogenišpäi erineden, i kehuškandeb alembal lämudel. Suladandlämuz — 623..823 K (350..550 C°, ezimeletaden). Kehundlämuz — 883 K (610 C°, ezimeletaden).

Vodele 2018 kaik om 2 avaitud izotopad 293 da 294 atommassanke, izomärid ei ole. Kaikiš hätkemban tennessin-294-izotopan pol'čihodamižen pord om 0,051 sekundad.

Himižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Järgeližed muigotandmärad lindäs +1 i +3, endištajidenke reakcijoidenke, mugažo +5 i −1 harvas, läz ei linne muigotamižreakcijoid. Primitivine ühtnend — TsH.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]