Osmii

Osmijan kristallad

76	0 2 14 32 18 8 2
Os 190,23
Osmii

Osmii (Os — osmium latinan kelel) om 76nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om kahesandes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — kahesanden gruppan laptalagruppas), tabluden kudendes periodas.

Ühthine ümbrikirjutand

Element om harv londuses, pala Mankores — 5 grammad tonnas. Ei voi löuta sidä joudjas olendas. Anglijalaine himik Smitson Tennant avaiži osmijan vl 1804. Nimi libub amuižgrek.: ὀσμή-sanaspäi osme «haju», sikš ku osmijan-iridijan muglühthesuladusen segoitand vedes vai muiktuses veb haižujan osmijan tetrahapandusen sädamižhe.

Osmijal ei ole ičenašt biologišt rolid. Osmijan ülembaine hapanduz (OsO₄) om toksine lujas.

Fizižed ičendad

Osmii om hudr hoštai hobedaižtaivazma päličmänendmetall. Metalline osmii andase mehanižele ümbriradmižele lujas hondoin. Paramagnetik.

Atommass — 190,23. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 22,587 g/sm³ (kaikiš korktemb elementarižiden substancijoiden keskes). Suladandlämuz — 3306 K (3033 C°). Kehundlämuz — 5285 K (5012 C°).

Londuseline osmii mülütab kuz' stabilišt i üks' vähänradioaktivišt izotopoid: ¹⁸⁴Os (0,02%), ¹⁸⁶Os (1,59%, pol'čihodamižen pord — 2 × 10¹⁵ vot), ¹⁸⁷Os (1,96%), ¹⁸⁸Os (13,24%), ¹⁸⁹Os (16,15%), ¹⁹⁰Os (26,26%), ¹⁹²Os (40,78%). Tetas 30 ratud radioaktivišt izotopad 161..183, 185, 191, 193..197 atommassanke, i 9 izomärad.

Kävutand

Ottas kävutamižhe osmijad metallurgijas, elektrotehnikas da elektronikas. Se om hüvä katalizator mugažo. Kaikiš järedamb löudmižsija om Suviafrikan Tazovaldkundas (Bušvel'd), znamasižed löudmižsijad sijadasoiš Venämas, AÜV:oiš, Kanadas i Kolumbijas.

Irdkosketused

• Osmii webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz osmijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)