Cerii

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Cerii
58
0
2
9
19
18
8
2
Ce
140,116
Cerii

Cerii (Cecerium latinan kelel) om 58nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, kudenz' period).

Element om harvahk Man kores, pala — 70 grammad tonnas. Om nimitadud penen Cerer-planetan mödhe (latin.: Ceres), sen nimi libub rimalaižiden man vägen Cerera-jumalnaižespäi. Vl 1839 ročilaine Karl Gustav Mosander-himik sai metallad ezmäižen kerdan.

Toksine element, i kalan da veziolijoiden täht eriližešti, voib kogotas organizmas.

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Cerii om pehmed tagokaz notked raudhahk mametall. Voib olda nell' kristallišt modifikacijad.

Atommass — 140,116. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 6,757 g/sm³. Suladandlämuz — 1068 K (795 C°). Kehundlämuz — 3716 K (3443 C°).

Londuseline cerii kogoneb nelläs stabiližes izotopaspäi: 136Ce (0,185%), 138Ce (0,251%), 140Ce (88,450%) i 142Ce (11,114%). Sen ližaks, tetas 35 ratud izotopad 119..135, 137, 139, 141, 143..157 atommassanke, i 10 izomärad, kaikiš hätkemb om 144Ce-izotop 284,89 päiväd pol'čihodamižen pordonke.

Himižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Cerii om seižmatoi il'mas i kändase hilläšti hapanduseks. Muigotandmärad: +4..+1. Element om hüvä katalizator.

Kävutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ottas kävutamižhe cerijad metallurgijas, optikas, medicinas.

Sadas puhthad elementad cerijan ftoridan (CeF3) suladusen elektrolizan abul. Om olmas cerijan löudmižsijid AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas da Skandinavijas.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]